05.04.2021

Danes poslušamo: Velikonočni ponedeljek

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, spominjajo Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek kristjani ta dan obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju. Velikonočni ponedeljek je v Sloveniji tudi dela prost dan.

SIGIC

Velika noč
Foto: slika Mihe Maleša, Velikonočna procesija v Mekinjah, pred 1941, Knjižnica Franceta Balantiča, Kamnik.

Leopold Cvek: Skalovje groba

Uredništvo: »… Zveličar naš od smrti vstane, v kamnitem grobu ni ga več. Iz groba vstane ves častit, obdaja ga nebeški svit …«

Andrej Vavken - Zapoj veselo, o kristjan

Uredništvo: Zapoj veselo, o kristjan! Veselja Tvojega je dan! Zveličar naš je vstal od smrti in raj odprl nam je zaprti. Zapoj veselo, o kristjan!

Aleluja - vstajenska

Uredništvo: Veselje kristjani izražajo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojejo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo, aleluja pa je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov.

Helena Malovrh, Marko Čižman, prir. Slavko Avsenik ml. - Gospod, ti veš

Uredništvo: Tekst skladbe je iz prvega berila, kjer Apostoli in Sveti duh pričajo o Jezusovem vstajenju. Skladbo sta izvedla Mešani pevski zbor in orkester Adoramus pod vodstvom Marjana Grdadolnika, solistično vlogo pa je prevzel veliki prijatelj zborovstva, nekdanji nadškof Alojz Uran.

Pokloni se

Uredništvo: V skupnost Emanuel veliko pozornost namenjajo tudi glasbi in izdajajo svoje zgoščenke. Tudi ta skladba je iz prve izmed poimenovanih On živi. »… Čisto nebo naj dviguje se, iz srca hvale, saj on je naš gospod …«

Vstajenska Aleluja

Uredništvo: Sledi še ena vstajenska aleluja v izvedbi zbora Consortium musicum, ki jo uvede spev nadškofa Alojza Urana.

Damijan Močnik: Regina Caeli

Uredništvo: Regina caeli je velikonočna antifona, ki se v obredju katoliške cerkve poje vsak dan ob zaključku večernic od Velikonočne nedelje do Binkošti. Nastala je v 12. stoletju. Tako kot za številna dela anonimnih avtorjev tudi za nastanek te znamenite antifone obstaja tako imenovana »zlata legenda«. Papež Gregor Veliki naj bi v 6. stoletju med procesijo s podobo Marije Device, h kateri so molili za konec kuge v Rimu, slišal angele, ki so peli prve tri verze iz Regina caeli. Ko je na Angelskem gradu zagledal še angela, ki je v znak konca smrtonosne bolezni pospravil svoj meč, je pod silnim vtisom videnja sam dodal še četrti verz, to je »ora pro nobis Deum«.

Regina caeli, laetare, alleluia; Raduj se Kraljica nebeška, aleluja; 
Quia quem meruisti portare, alleluia,  zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
Resurrexit, sicut dixit, alleluia:     je vstal, kakor je rekel, aleluja:
Ora pro nobis Deum, alleluia.  prosi za nas Boga, aleluja.