Desetletka CUK-a Kino Šiška in nova petletka

CUK Kino Šiška je nedavno praznoval desetletnico svojega delovanja in jo obeležil z večdnevnim dogajanjem v programskem sklopu KŠ X. Ista ekipa na čelu z direktorjem Simonom Kardumom zdaj vstopa v novo petletko. Ekipa je s svojim delovanjem v preteklosti močno zaznamovala domačo sceno in njene mednarodne aktivnosti, vzpostavila je koncertno kontinuiteto, si utrdila pozicijo na mednarodnem trgu ter spremenila številna razmerja in pogoje na domači sceni. O prihodnosti, vzpostavljanju novih projektov in paradigem, o koprodukcijah, programskih mehanizmih, poslanstvu javnega zavoda, poziciji in razmerah na promocijskem področju in sodelovanjih ter iniciativah, ki segajo izven matične institucije, smo se pogovarjali z Matjažem Mančkom, ki ostaja pomočnik direktorja za glasbeni program. V prihajajočem obdobju bomo nadaljevali – pravzaprav že nadaljujemo – z omenjenim plemenitenjem koncertne krajine na podlagi dosedanjega dela in izkušenj. Prioriteta je za nas ohranjati kontinuiteto na visokem nivoju in še povečati kakovost ter ambicioznost redne koncertne ponudbe tako v lastni produkciji kot tudi v sodelovanju z našimi koproducentskimi in zunanjeproducentskimi partnerji.

Za začetek bi raje kot nazaj pogledal naprej. V desetih letih je Kino Šiška močno spremenil in oplemenitil domačo glasbeno, predvsem koncertno krajino, a tudi širše. Kakšni so načrti za prihodnjo petletko, načrtujete kakšne nove, ambiciozne projekte (kot so MENT Ljubljana, Špil liga itd.), nove pristope, načine delovanja? In nenazadnje, kakšne so tvoje osebne ambicije za naslednjih pet let?

V prihajajočem obdobju bomo nadaljevali – pravzaprav že nadaljujemo – z omenjenim plemenitenjem koncertne krajine na podlagi dosedanjega dela in izkušenj. Prioriteta je za nas ohranjati kontinuiteto na visokem nivoju in še povečati kakovost ter ambicioznost redne koncertne ponudbe tako v lastni produkciji kot tudi v sodelovanju z našimi koproducentskimi in zunanjeproducentskimi partnerji.

MENT Ljubljana je projekt, ki je v drugem mandatu dal našemu delovanju zelo pomembno novo dimenzijo, predvsem v smislu mednarodnega povezovanja, prepoznavnosti, izobraževalne dejavnosti ter celostnega vpliva na našo glasbeno in tudi širšo kulturno krajino. Bolj kot lansiranje novih projektov ter posledično drobljenje energije ter sredstev menimo, da je smiselno vlagati v nadaljnji razvoj že uveljavljenega in prepoznavnega projekta, ki ima skupaj z našimi ostalimi mednarodnimi (Liveurope) in lokalnimi (Špil liga) projekti še veliko potenciala za izboljševanje pogojev za domačo glasbeno ustvarjalnost in njeno mednarodno promocijo.

Moje profesionalne ambicije v naslednjih petih letih usmerja mandat pomočnika direktorja za glasbeni program Kina Šiška in zgoraj opisane smernice. 

Po desetih letih delovanja kot promotor za Kino Šiška in koordinator ter programski vodja glasbenega programa v tej inštituciji – kakšen je po tvojem mnenju današnji položaj Kina Šiška v mednarodnih promocijskih vodah v primerjavi z začetkom? Kako so se razmere spremenile v mednarodnih okvirih?

Kino Šiška je v teh letih pridobil sloves enega najboljših koncertnih prostorov ne samo v nacionalnem in regijskem prostoru, temveč tudi evropskem. Bendi, izvajalci, ki jih gostimo, drug za drugim zatrjujejo, da je bil koncert pri nas najboljši na turneji. Nekateri verjetno pretiravajo, vsi pa gotovo ne. Navdušeni so nad dvorano, opremo, gostoljubjem, našo tehnično ekipo, našo publiko, nad celotnim tretmajem, ki jim ga nudimo. Ne bom pozabil reakcije Johna Stanierja, njujorškega bobnarja, ki je z Battles in prej s Helmet kar precejkrat obredel svetovne odre, ko je ob prvem vstopu v našo Katedralo dahnil, češ, to je torej ta dvorana, o kateri je slišal, da je najboljša v Evropi.

Ti pozitivni vtisi se širijo med bendi na turneji, predvsem pa dosežejo agente, ki se na podlagi tega potem lažje in hitreje odločijo za to, da nas vključijo v kako od naslednjih turnej.

Visoka stopnja mednarodne kredibilnosti ter prepoznavnosti, ki smo jo z minulim delom pridobili, nam omogoča boljši položaj na mednarodni sceni in relativno lažjo dostopnost do aktualnih imen. Poleg € sta kredibilnost in zanesljivost glavni valuti promotorja na koncertnem trgu, in ni ju mogoče pridobiti čez noč, ampak le s kontinuiranim dobrim delom. Zaradi tega je razumljivo, da smo na začetku delovanja potrebovali nekaj časa, leto ali dve, da smo razvili kredibilnost in prepoznavnost v mednarodnem okviru.  Smo majhen koncertni trg, tako da ne moremo konkurirati z višinami ponudb, zato pa so kvaliteta produkcije, promocije in zadovoljstvo nastopajočih toliko pomembnejši aduti v prizadevanju za umestitev na koledar in zemljevid pomembnih turnej.

Kaj je Kino Šiška s svojim ustrojem po tvojem mnenju prinesel in kaj »odvzel« domači sceni (ožje v Ljubljani in širše v Sloveniji)? Vsekakor so se razmere na koncertnem trgu pri nas od njenega prihoda spremenile.

Kino Šiška je doprinesel h kvaliteti koncertne ponudbe relevantnih žanrsko raznolikih mednarodnih izvajalcev, predvsem pa je zagotovil njeno kontinuiteto skozi vse leto. To je doprinesel domači publiki, tako strokovni kot ljubiteljski, kateri je tudi odgovoren kot porabnik javnih sredstev. Skrb za kontinuirani, kvalitetni in ambiciozni program je torej prva prioriteta. Bistven doprinos je seveda sama infrastruktura, predvsem dvorana Katedrala s svojo skoraj tisočglavo kapaciteto, ki je s svojo tehnično opremljenostjo, zlasti po akustičnih dopolnitvah, nabavi ustreznega ozvočenja in prenovi svetlobnega parka, zagotovila prostor za izvedbo kvalitetnih dogodkov srednje velikega klubskega formata. Z omogočanjem uporabe te infrastrukture po subvencioniranih postavkah, ki v celoti ne pokrijejo niti dejanskih stroškov, je Kino Šiška pomemben doprinos za zunanje promotorje, katerih programske predloge pa se usklajuje na podlagi programskih prioritet, ki jih za vsako sezono sproti ažuriramo in dopolnjujemo. 

S svojimi projekti, kot so MENT Ljubljana, Špil liga, Liveurope, še prej Indekš, aktivno delujemo v smeri izobraževanja tako glasbeno ustvarjalne mladine kot publike, spodbujamo razvoj profesionalizacije glasbenega okolja, se povezujemo z mednarodnimi akterji po Evropi in izven nje, odpiramo možnosti za mednarodno delovanje domačih ustvarjalcev in profesionalcev ter aktivno promoviramo domačo glasbeno sceno navzven. 

Kino Šiška deluje stimulativno tudi za koncertno ponudbo izven Ljubljane, saj s svojo aktivnostjo posredno ali neposredno povečuje dotok novih, kvalitetnih, predvsem evropskih izvajalcev na prizorišča od Črnomlja, Ilirske Bistrice, Škofje Loke in Kranja do Murske Sobote.

Proračun, ki ga dobimo predvsem od MOL-a, je relativno velik in nam omogoča stabilnejše delovanje na sicer zelo razburkani in finančno dokaj rizični koncertni sceni. Zavedamo se privilegirane pozicije in odgovornosti, ki jo to prinaša, zato delujemo v smeri, da se sredstva, ki so nam dodeljena ali ki jih pridobimo, čimbolj sorazmerno prelivajo tudi v širše polje domače glasbene ustvarjalnosti in produkcije dogodkov – v obliki avtorskih honorarjev, omogočanju lažjih pogojev za zunanje producente, honorarjev rednih ali občasnih sodelavcev, tako tehničnih kot tudi drugih profilov kulturne produkcije in organizacije.

Ustanovitev in začetek delovanja Kina Šiška kot nove oblike javnega zavoda z aktivno programsko politiko, za katero je dobil mandat in stabilno finančno podporo s strani MOL-a, je seveda bil dogodek, ki je zatresel takratno koncertno in širšo kulturno ter umetniško sceno. Nekateri akterji – koncertni promotorji in drugi kulturni producenti – so v njem prepoznali priložnost, da svoje delovanje še intenzivirajo in ga oplemenitijo s prostorskimi, tehničnimi in produkcijskimi zmožnostmi novega centra. Drugi pa so ga dojeli kot grožnjo svojemu delovanju in poziciji na sceni. Moram reči, da je ta obrambna reakcija ogroženosti bila zelo opazna na strani nekaterih neodvisnih, alternativnih akterjev in je bila apriorna. 

Mi smo od samega začetka delovanja jasno vabili k sodelovanju promotorje oziroma smo se na njihove pobude aktivno odzivali. Že v našem prvem trimesečju, jeseni 2009, smo izpeljali skupne projekte v koprodukciji ali zunanji organizaciji s FV Music (FV Festival), ŠKUC Buba (Mudhoney), Dirty Skunks (Imperial Never Say Die Tour), Zelenim Soncem (Lefties Soul Connection), Branetom Rončelom (serija koncertov) in drugimi. Nekatera sodelovanja so se izkazala za plodna, korektna in profesionalna in potekajo še danes, druga pa so se žal oddaljila od korektnosti in so izzvenela.

Omenjene obrambne reakcije in določene konfliktne situacije, ki so se v zvezi s tem pojavljale in se deloma še vedno, razumem predvsem v luči osnovnega nesporazuma glede namembnosti in načina delovanja Kina Šiška ter pričakovanj v zvezi s tem. Nekateri od aktivnih koncertnih promotorjev so namreč pričakovali, da bo novoustanovljeni zavod samo koordiniral njihove predloge oziroma postal poštni nabiralnik, in so se skušali uveljaviti kot redni posredniki programskih vsebin. Ustanovitelj pa je novemu kulturnemu centru dal mandat in sredstva za aktivno oblikovanje programske politike, kar je tudi edini način, da se lahko vzpostavi programska identiteta in uresničuje ambicioznejši program. 

Namig, da naj bi ustroj Kina Šiška kaj odvzel domači sceni, razumem predvsem kot vprašanje, ali je Kino Šiška odgovoren za zmanjšanje delovanja nekaterih promotorjev na sceni. Moj odgovor je, da ni. Kino Šiška je vzpostavil programski model, ki je ob aktivni lastni produkciji odprt tudi za koprodukcije, zunanje produkcije in druge oblike sodelovanja. Sodelujemo s številnimi promotorji in producenti, samo letos z več kot dvajsetimi, in vsem omogočamo enake pogoje, hkrati pa si prizadevamo biti fleksibilni glede na specifike posameznih projektov. Z večino partnerjev imamo ploden odnos, večina jih je prepoznala potencial našega ustroja in je v sodelovanju z nami uspela okrepiti lastno programsko ponudbo. Z nekaterimi partnerji je sodelovanje resda napornejše in mestoma konfliktno, vendar smo do sedaj še vse dogovorjene projekte uspeli speljati korektno. Vrata za sodelovanje puščamo odprta vsem. Razloge, da so nekateri promotorji zreducirali svojo dejavnost, pa gre iskati predvsem na njihovi strani in so bistveno manj povezani s pojavom Kina Šiška, kot se to skuša prikazovati.

Kot programski vodja glasbenega programa v Kinu Šiška si vpet v ustroj lastne promocijske in organizatorske dejavnosti (lasten program KŠ) in v vlogo koordinatorja sodelovanj z drugimi promotorji, menedžerji, agencijami, ustvarjalci in ustvarjalkami, ki vstopajo v prostor Kina Šiške (gostujoči koncerti in koprodukcije). Kakšna so razmerja med tema funkcijama in kako jih usklajuješ? V preteklem letu, dveh je bilo nekaj pripomb na ta račun. Se obetajo kakšne spremembe v polju sodelovanj, gostovanj in koprodukcij, ne samo z organizacijami, promotorji in zavodi, temveč tudi različnimi prostori in festivali?

Usklajevanje teh dveh ravni, torej lastne produkcije in zunanje produkcije, vključno s koprodukcijo, je precej kompleksno, saj vztrajamo pri tem, da ima celoten program naše hiše celostno logiko in da kljub raznovrstnosti še vedno odgovarja našim dolgoročnim in kratkoročnim programskim smernicam. Hkrati je treba upoštevati, da naše lastne produkcijske in promocijske zmogljivosti niso neomejene, tako da je tudi na to treba paziti, ko se pogovarjamo o načinu sodelovanja za posamezni projekt, za katerega je dal pobudo nekdo od zunaj. Od samega začetka delovanja se zavedam občutljivosti razmerij na koncertnem trgu in pazim, da v vlogi promotorja ne posegam v žanrsko ponudbo, za katero kvalitetno skrbijo drugi. Tu je naša vloga v omogočanju dobrih pogojev za izpeljavo programa in koordinacijo z drugimi žanrsko podobnimi vsebinami, recimo, da datumsko niso preblizu in podobno. Če sodim, da je določena vsebina zanimiva za naš program, a hkrati sovpada s programskim profilom in publiko kakega zunanjega producenta, tudi sam predlagam sodelovanje. To ne samo da je korektno, ampak se na ta način tudi bolj efektivno naslovi publiko. Pri usklajevanju vseh teh žanrsko in produkcijsko raznolikih zunanjih predlogov z lastno produkcijo poskušam vzdrževati ravnovesje in smiselno časovno dinamiko na srednji in dolgi rok. Posamezen predlog presojam ne samo iz vidika njegove ustreznosti za naš program, ampak tudi iz vidika vzdržnosti njegove umestitve v konkretni tedenski ali mesečni razpored dogajanja. Program mora dihati tako v tedenskem in mesečnem kot tudi letnem razporedu.

Kot že omenjeno, sodelujemo s številnimi zunanjimi organizatorji; naj naštejem samo letošnje: Veseli Dihurčki, Musicology, Druga godba, Društvo Kapa, Zavod Cona, Radio Študent, Lip Art, KUD Kataman, NuCoast Slovenija, MH koncerti, Val202, ŠKUC Ropot, KSB, Akademija za glasbo, Mars Music, KUD Mreža, Jazzva, Bassless, Vodnikova domačija, Sonica/MoTA, Radio ARS, Slovenska Kinoteka. Pestra druščina, bi rekel.

Kar se tiče organizacije dogodkov v različnih prostorih in sodelovanj s festivali, so tu Jazz Festival Ljubljana v Križankah, Indigo festival Mestnega muzeja, festivali Sonica, Tresk in Druga godba, v okviru festivala MENT pa redno sodelujemo z Gala halo, Channel Zerom, Klubom Gromka, Menzo pri koritu, Staro mestno elektrarno, Slovensko kinoteka, Orto barom, Hostlom Celica in Ljubljanskim gradom. Sodelovanj je torej veliko, kar pa ne pomeni, da jih ne more biti še več. 

Pripombe se seveda pojavljajo. Po eni strani so tu pripombe zunanjih promotorjev, tudi nekaterih naših partnerjev, češ da bi morali delovati še bolj odprto in z več vključevanja. V to smer si prizadevamo, saj je v našem interesu, da je koncertna scena pestra in da imajo njeni akterji na voljo čim boljše produkcijske pogoje, zato se o tem pogovarjamo in se bomo pogovarjali z zainteresiranimi ter optimizirali načine sodelovanja. Na drugi strani pa so tu pripombe tistih, ki jih nismo uvrstili v program. Treba se je zavedati, da količina programskih predlogov preprosto presega tako naše izvedbene kapacitete kot tudi kapacitete koledarja. Velik del predlogov se ne uvrsti med naše programske prioritete, in to predlagatelji razumejo po svoje in po svoje tudi komentirajo. Ob oblikovanju programa pač ne moremo in nočemo zadovoljiti vseh predlogov in potreb, saj nam je bistvena skrb za raven kvalitete, prepoznavnost programa ter dolgoročno vzdržnost te ravni. Tako si razlagamo skrb javnega kulturnega zavoda za javni interes na tem področju.