Dronovsko drobljenje klavirja in igrivost svobodnih delcev

Oktobra je založba Inexhaustible Editions v seriji Edition FriForma objavila dva albuma z domačimi izvajalci, in sicer dronovsko lomastenje Inner Weather Neže Naglič in Primoža Bončina ter freejazzovski Pelletron / Dynamitron CUT tria. Ti izdaji in zasedbi sta rezultat kuratorskega dela Nataše Serec in Laszla Juhasza v okviru koncertnega cikla FriForma, ki že dobro desetletje na različnih prizoriščih organizira koncerte sodobne akademske in eksperimentalne glasbe, elektronike, elektro-akustike, svobodne improvizacije in avantgardnega jazza. V zadnjem času se je koncertnim dogodkom pridružila še edicija objavljenih posnetkov FriForma, ki so nastali kot koncertni posnetki ali na glasbenih rezidencah, ki jih omogoča FriForma. Zvočna pokrajina, ki se razpre ob poslušanju, se v teku osmih skladb spreminja počasi in komaj zaznavno. Zvočni inštrumentarij Primoža Bončine, sestavljen iz električne kitare, oscilatorja HP 200CD in druge elektronike, vzpostavlja dronovsko pokrajino, ki s svojim nenehnim vibriranjem razkraja vse v njej. V tej pokrajini se Neža Naglič s prepariranim klavirjem odlično znajde.

Album Inner Weather je bil posnet v Nežini dnevni sobi na snemalnih srečanjih med 28. decembrom 2019 in 8. marcem 2020, gre torej za več kot dve leti stare posnetke, ki so preživeli preizkus časa. Ko vstopimo v zabeležena notranja razpoloženja ali preperevanja, kakor bi lahko tolmačili angleško besedo weather, če jo beremo kot glagol, čas izgine. 

Zvočna pokrajina, ki se razpre ob poslušanju, se v teku osmih skladb spreminja počasi in komaj zaznavno. Zvočni inštrumentarij Primoža Bončine, sestavljen iz električne kitare, oscilatorja HP 200CD in druge elektronike, vzpostavlja dronovsko pokrajino, ki s svojim nenehnim vibriranjem razkraja vse v njej. V tej pokrajini se Neža Naglič s prepariranim klavirjem odlično znajde. Z maličenjem njegovega drobovja vzpostavi objekt, ki ga opazujemo s poslušanjem. Če najprej še slišimo igranje po tipkah, se to počasi zgosti v drobovje klavirja. Kombinacija zvokov, ki jih ustvarjata glasbenika, se učinkovito povezuje v celoto, ki deluje brezčasno in kljub vztrajni napetosti in temačnosti prinaša optimistično sporočilo. Avtorja ga opredelita z naslovom zadnje skladbe, Daylight Emerge, Gradually.

Ovitek albuma, delo Primoža Bončine, učinkovito povzame razpoloženje na njem. Oblak prahu z ostrimi kvadratnimi robovi je lahko iluzija ali pa simbol težkega časa, v katerem smo se razgradili in sestavili v nekaj novega, močnejšega.

CUT Trio je koncertna sestavljenka kuratorjev FriForme Laszla Juhasza in Nataše Serec. Skupina, v kateri so avstrijska saksofonistka Tanja Feichtmair, domači saksofonist Cene Resnik ter tolkalec Urban Kušar, je v okviru FriForme odigrala dva koncerta, prvega v Avstriji na Tirolskem in drugega pri nas v Ljubljani, nato pa še enega v Cerknem. Skupina se je odločila, da bo na zgoščenki objavila cerkljanski nastop, morda zato, ker so glasbeniki v Avstriji še odkrivali glasbeno polje, v katero so vstopili kot trio. Avstrijski koncert si lahko ogledate tukaj. 

Na albumu slišimo dve kompoziciji, Pelletron in Dynamitron, obe poimenovani po napravah za pospeševanje delcev. To je odlična prispodoba za glasbo, polno hitrih obratov, pihalsko-tolkalskih vragolij ter zvočnih sestavljan in razstavljanj. Tempo je intenziven, tudi kadar se umiri, saj Kušar drži ritem v maniri Rashida Alija na Coltranovi plošči Interstellar space. Glasbeniki v prvo improvizacijo vstopijo vsak zase, kaj kmalu pa se zvoki inštrumentov začnejo prepletati, pri čemer vseskozi ohranjajo neodvisno navihanost free jazz forme. Fino je slišati miniature, ki se pletejo znotraj improvizacije v obliki duetov, pobud posameznikov, ki jim ostala dva člana hipoma pritegneta ali pa jih preskočita. Druga improvizacija je malenkost krajša. Začne se s solom na bobnih, nato se vključi Cene, in ravno ko glasbo želi ponesti v hitrejši tempo, vstopi Tanja z vokalom. Intervencija da glasbi komponento umirjene nežnosti, ki jo v freejazzovski formi redko slišimo. A to je le kalibriranje Dynamitrona, saj začne trio počasi in kontrolirano stopnjevati tempo. Zdi se, da so se je v tej improvizaciji glasbeniki zlili v celoto in se prepustili glasbi brez kalkulacij. 

Edina slabša stran posnetkov so za moja ušesa pretihi bobni na CD-ju. V digitalni obliki po slušalkah še pridejo do izraza, v avtu pa ne, kar je škoda, saj bi bila vožnja po avtocesti z glasbo Cut tria prav zabavna. Ovitek je prispeval László Szakács. Na naslovnici vidimo tehnične forme ter kolaž glave znanstvenika na ženskem trupu. Oblikovanje lahko razumemo kot komentar ženske vloge v moškem svetu znanosti ali posredno glasbe. Vsekakor bi bilo zanimivo slišati razlago oblikovalca. 

Medtem ko Inner Weather odpira bolj življenjske premisleke, drugi album, ki smo se ga lotili v tej recenziji, Pelletron / Dynamitron, ponudi sprostitev in zabavo. Ob poslušanju obeh sem užival in ju priporočam.