13.08.2022

OperArija na drugem koncertu Seviqc Brežice 2022

Drugi od šestih koncertov mednarodnega festivala zgodnje glasbe.

Franc Križnar

Gregor Klančič, Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec na festivalu v Brežicah.
Foto: Milica Križnar

Eden najstarejših glasbenih festivalov pri nas, Seviqc Brežice, v letošnji ediciji od 12. do 20. avgusta ponuja šest koncertov, ki se odvijajo ne le v Brežicah, pač pa letos še v Soteski in na gradu Bogenšperk. Koncert je zvenel izpod nadvse spretnih rok in nog organista Gregorja Klančiča (predigre, medigre, poigre), ki je koncizno izkoristil orgelske registre. Od preostale trojice je bila še najbolj disponirana (koloraturna) sopranistka Petra Vrh Vrezec. Z nekaj soli se ji je posamično pridružil še njen partner, Al Vrezec.

Na letošnjem drugem koncertu v tem okviru je umetniški vodja Zavoda Ars Ramovš, Klemen Ramovš, v brežiško Cerkev sv. Lovrenca povabil vokalno inštrumentalni trio Petre Vrh Vrezec (sopran), Ala Vrezca (bariton) in Gregorja Klančiča (orgle). Na sporedu je bil liturgični spored Marijinih pesmi, ki jih je navedena zasedba odpela že v Novi Štifti, Ljubljani, Kamniku in vmes posnela ploščo. Prvič pri nas smo tako v pregovorni latinščini in celo slovenščini slišali tako različne in raznolike interpretacije v solo (glas) in duo zasedbi ter orglah. Program spevov Sancta Maria tvorijo dela skladateljev Ch. Gounoda, G. Caccinija, B. Pellizzarija, F. J. Haydna, W. A. Mozarta, L. Cherubinija, G. DonizettjjaG. VerdijaM. Battistinija, P. Mascagnija, C. Francka, F. A. Guilmanta, C.-C. Sainta Saënsa, A. Brucknerja, A. Dvořáka in F. Schuberta ter Hrvata I. pl. Zajca in Slovenca F. Gerbiča. Med temi je ena najbolj popularnih tovrstnih Ave Marij Schubertova, ki smo jo tokrat slišali v slovenščini. 

V dobri uri se je s kora osrednje brežiške cerkve oglašala raznovrstna glasba, prvič v tem prostoru in prvič v tej obliki, resda z minimalnim slovenskim deležem, ampak je ta bil zastopan vsaj toliko, kot je sicer statistično prikazana prisotnost slovenskega glasbenega deleža v evropskem merilu. Ker se je glasba ves čas gibala med koralom, samospevom, operno arijo in pesmijo, smo omenjeni spored slišali pod skupnim naslovom OperArija. To je še najbolj pomembno, saj si prenekaterega od navedenih skladateljev in njihovih del ne moremo predstavljati brez vseh teh vplivov in oblik ter vsebin. Ave Marija z novodobnimi izvajalci je tako skozi svoj večstoletni razvoj doživela še eno umetniško in liturgično podobo. 

Koncert je zvenel izpod nadvse spretnih rok in nog organista Gregorja Klančiča (predigre, medigre, poigre), ki je koncizno izkoristil orgelske registre. Od preostale trojice je bila še najbolj disponirana (koloraturna) sopranistka Petra Vrh Vrezec. Z nekaj soli se ji je posamično pridružil še njen partner, Al Vrezec. Če smo med več kot 70-minutno predstavo slišali od vseh 21 odpetih vokalno inštrumentalnih miniatur na enovito vsebinsko tematiko, jih je bilo med njimi tudi deset v sopranski in štiri v baritonski (pevski) izvedbi ter še sedem duetov. Umetniki so zadnji dodatek izvedli v cerkvenem prezbiteriju, in sicer s spremljavo harmonija (F. Schubert, Ave Marija). 

Občinstva se je tokrat nabralo za polno cerkveno ladjo. Večino repertoarja, ki smo mu prisluhnili na tem koncertnem večeru, lahko najdete na že omenjeni CD-plošči. Med najbolj priljubljenimi in znanimi deli krščanske duhovne glasbe je zagotovo parafrazirana uglasbitev stare latinske molitve s preprostim nagovorom »Ave Maria! – Zdrava, Marija!«, ki je pozdrav in prošnja, naj nas Brezmadežna spremlja in varuje na poti življenja in smrti. Preprosta molitev je skozi stoletja nagovorila številne skladatelje, da so jo uglasbili bodisi kot samostojno skladbo bodisi v kontekstu obsežnejše glasbene stvaritve. V Brežicah se je odvijala pred enim največjih krščanskih praznikov, tako imenovanim velikim šmarnom oziroma Marijinim vnebovzetjem.