Forum nove glasbe ločuje zrno od plevela

Med 12. novembrom in 8. decembrom je potekal tretji festival sodobne glasbe Forum nove glasbe, ki mu kljub omejeni koncertni dejavnosti uspeva nagovarjati ljubitelje sodobnega glasbenega izraza. Forum angažira slovenske profesionalne glasbenike v svojem Hišnem ansamblu Foruma nove glasbe, ki skupaj s tujimi glasbeniki izvaja program, sestavljen iz prvič izvedenih del, ustvarjenih na Slovenskem, kar bogati domači profesionalizem. Spremljevalni program s podrobnimi teoretičnimi predstavitvami in analizami glasbenih del poskrbi za izobraževalno plat, za boljši stik z občinstvom pa Forum menjava še prizorišča. Letos so bili to Moderna galerija, Akademija za glasbo, Stara elektrarna in prostori kulturnega centra Osmo/za. Forum ne deluje iz slonokoščenega stolpa, temveč odpira ušesa z glasbeno potenco, ki jo nosijo tudi mladi. V to sodi izvedba novitete mlade skladateljice Melani Popit v Glasbenem centru Edgarda Willemsa, zasebni glasbeni šoli v Ljubljani. Forum nove glasbe z muzikološkimi in skladateljskimi uvidi s skupnimi močmi oblikujejo glasbeni poznavalci, zato po kvaliteti dosega mednarodno raven. Festivalska ekipa s svojim izborom glasbe ločuje zrno od plev. Prepričana sem, da bo Forum s pravo kodo avantgardne, post/modernistične in globalistične glasbe prodrl v ušesa domačega občinstva.

Festivalsko tradicijo, ki jo je v dveh desetletjih uspešno zagnal in ljubljanskemu občinstvu privzgojil pihalni kvintet Slowind, bo moral Forum za novo glasbo na svoj način zgraditi skoraj na novo. In zdi se, da ima zaradi muzikološko podkovanega vodstva Glasbenega društva UHO v kombinaciji s skladateljsko navdahnjenostjo svojih članov potencial, da s tematsko celovitostjo še nadgradi dosedanje izkušnje domačih sodobnih festivalov. Vodja festivala, Gregor Pompe, je nagovoril skladatelje in glasbenike na predkoncertnih pogovorih, kjer smo izvedeli več o filozofskih razmišljanjih ustvarjalcev in ne le o tehničnih plateh njihovega ustvarjanja. Program vsakega koncerta posebej je izbral drug kurator, pri čemer so letos koncertne programe oblikovali domači in mednarodni glasbeniki. Glavna tematika letošnje izvedbe festivala je bila spreminjanje paradigem sodobnega sveta, razpetega med ekstremi.

Forum nove glasbe je vzklil na trdih in digitalnih tleh pandemije leta 2020 in tako še nima svojega stalnega občinstva, kar se je odrazilo v številu obiskovalcev. Genialnost Stockhausnove glasbe v izvedbi svetovno priznanega dunajskega ansambla Klangforum Wien je na predzadnjem koncertu pričakovano pritegnila večje število ljudi, medtem ko je bilo na ostalih dogodkih, ki so bili ravno tako razburljivi, manj občinstva. 

Festival se je začel s koncertom Polzvok za oboo in pol. To je bil simbolični poklon predhodniku Slowindu, ki je svoj prvi nastop izpeljal na neobičajnem, a za sodobno glasbo primernem prizorišču, v Moderni galeriji. Kurator koncertnega programa in solist koncerta je bil Matej Šarc, Slowindova gonilna sila. Njegov izbor repertoarja je zrcalil krovno tematiko festivala, ki si je pod sloganom »sprememba paradigme« prizadevala osvetliti družbene in klimatske probleme sodobnega časa in jih premleti s pomočjo glasbenih del. Skladbe na prvem koncertu so odražale stilno raznolikost 20. stoletja in zahtevnost repertoarja za oboo. V znamenju ekstremov, ki jih doživljamo v vsakdanjem življenju, se je odvilo sosledje prvih dveh skladb. Najprej smo slišali presenetljivo intimno pripoved skozi nevpadljiv, a pronicljiv sodobni slog skladatelja Dylana Lardellija. Solist Šarc je v Lardellijevi noviteti z naslovom Polzvok ujel subtilnejše teksturne premike skozi rahle barvne odtenke na meji med osnovnim oboističnim tonom in multifonijo oziroma na območju med še zvenečim in že šumečim zvokom svojega glasbila. Nato smo bili v skladbi Na dosegu roke za oboo in klarinet Georgesa Aperghisa soočeni s skoraj bolečo jakostjo neizprosno držanih tonov z drugega roba oboističnega zvočnega ekstrema. O tej skladbi je Šarc kot kurator koncerta povedal, da gre za igranje s kar se da velikim naporom, ki ga povezujemo s futurizmom v glasbi. Ta se namreč vedno nagiba proti robu zvočnih možnosti. Ob oboistu je klarinetistka Samanta Škorja izkazala dobršno mero kondicije in vztrajnosti.

Z Ekstremi 3 Jakoba Ježa smo se še poglobili v duh futurizma, kot so ga doživljali in ustvarjali skladatelji v Sloveniji v 80. letih prejšnjega stoletja. Ježevo delo nas je neposredno nagovorilo z vključitvijo človeških vzklikov in recitacij iz Marinettijevega Futurističnega manifesta v samo glasbeno zasnovo. Efekt kataklizmičnosti so dodala tolkala, ki sta jih zavzeto obvladala Jože Bogolin in Simon Klavžar. Sonatina Uroša Kreka iz leta 1971 je podala slogovno kontrasten odziv na modernistične prijeme v slovenskem ozračju. Matej Šarc je melodične obline podajal s posebnim občutkom za finese lepega zvoka svojega glasbila. Variacijskim postopom v Krekovi neoklasicistični glasbi je dodal subtilno karakterno kontrastnost, iz katere so uhajale ekspresionistične klice. Drugo noviteto večera je prispevala skladateljica Klara Mlakar. Njena skladba Polyphenism za oboo solo je delovala nekoliko manj izostreno, sicer lepi odmevajoči melodični prebliski se niso sestavljali v oprijemljivejšo pripovedno celoto. 

Za udarniški zaključek je kot utelešenje dihotomije sodobnega časa poskrbela izvedba skladbe Čas in časi Eliotta Carterja. S tonskim slikanjem nas je prepričal in naslikal pojave iz narave, kot sta reka in ptičje petje v temnih, z luninim sijem osvetljenih krošnjah, da bi nas potem v skoraj isti sapi z izvirnimi skladateljskimi prijemi pahnil v razsrediščeno vzdušje radikalne svobode. Ansambel Foruma nove glasbe je v svoji izvajalski tehniki deloval enovito in je z lahkoto odražal celotno paleto ekspresije sodobnih izvajalskih praks, od grobosti in zatišja do prodornosti. S svojim značilnim lepim vibriranim tonom je mestoma izstopal violinist Janez Podlesek. Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst se je oprijela udarniške vloge in glasovno podajala ustrezne kontraste, pri čemer je bilo v zaključevanju določenih melizmatičnih okruškov ponekod čutiti nekaj intonančne netočnosti in tonske nejasnosti, kar pa je bil po eni strani morda bolj odraz samega glasbenega stavka, v katerem ima pred lepoto primat izraznost. 

Forum nove glasbe z muzikološkimi in skladateljskimi uvidi s skupnimi močmi oblikujejo glasbeni poznavalci, zato po kvaliteti dosega mednarodno raven. Festivalska ekipa s svojim izborom glasbe ločuje zrno od plev. Prepričana sem, da bo Forum s pravo kodo avantgardne, post/modernistične in globalistične glasbe prodrl v ušesa domačega občinstva.