Glasba v črkah: Bleščeče, brezhibno, odlično

Ob zaključku leta 2020 je Kulturni dom Nova Gorica izdal obsežnejši poljudnoznanstveni zbornik, ki obeležuje štiridesetletno delovanje Kulturnega doma Nova Gorica. Zbornik z naslovom Bleščeče brezhibno, odlično – Glasbena kritika v prostoru in času se osredotoča na izginjanje glasbene kritike in pod drobnogled postavlja zlasti koncertni cikel s klasično glasbo, ki v Kulturnem domu Nova Gorica beleži najdaljše obdobje obstoja, to je od samega začetka delovanja, od leta 1980. (Prvi koncert Glasbenega abonmaja je bil leta 1981.) Sicer pa se zbornik posveča predvsem pregledu zadnjih petindvajsetih sezon. (Prvih petnajst je bilo podrobneje popisanih v zborniku 15 let glasbene muze v Kulturnem domu Nova Gorica iz leta 1996.)

Pomen izdaje zbornika je za Kulturni dom Nova Gorica še nekoliko globlji, saj je zaradi pandemije koronavirusa že od marca 2020 pretežno zaprt. Zaposleni so ta čas izkoristili za izdajo dveh obsežnejših publikacij: mednarodnega znanstvenega zbornika Breda Šček – glasbena migrantka ter zbornik Bleščeče, brezhibno, odlično …, ki s pregledom dolgoletnega koncertnega dogajanja kaže na širši razvoj glasbene kritike pri nas. Glavna urednica zbornika, muzikologinja Tatjana Gregorič, pravi, da se je za takšen koncept odločila, ker: »Zamisel izhaja iz osebne izkušnje skoraj 40-letnega aktivnega poročanja, pisanja glasbenih ocen o koncertih Kulturnega doma Nova Gorica za različne medije, ki pa se je v zadnjih letih ohranilo le še na Radiu Koper in 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Hkrati pa utrditi spoznanje, da sta se spremenili vsebina in oblika poročanja o koncertih. Besedila današnjih glasbenih ocen so osiromašena s skopim izborom besed, kot so bleščeče, brezhibno, odlično … – tudi zato tak naslov zbornika. Pisci preprosto prevzamejo besede iz sporočil za javnost in agencijskih življenjepisov glasbenikov, njihovi zapisi o glasbenem dogodku pa postajajo vse bolj posplošeni. In to ne samo v lokalnem prostoru, tudi v svetu je podobno.«

Pavla Jarc, direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, ki že šestnajst let vodi osrednjo koncertno hišo na Goriškem, poudarja, da je problematika upada glasbenih in drugih ocen na področju kulture v zadnjih letih vse bolj drastična: »Svojo vlogo pri promociji in utrjevanju ugleda Kulturnega doma Nova Gorica so vsa ta leta odigrali tudi mediji, ki so spremljali dogajanje in prizadevanja v naši ustanovi ter pisali strokovne in odmevne glasbene ocene. Kljub skrbnemu in načrtnemu delu z mediji zadnjih nekaj let, ko se slovenska medijska krajina tudi vsebinsko tako zelo spreminja, ne moremo več biti zadovoljni z medijsko odmevnostjo v širšem slovenskem prostoru. Zlasti osrednje časopisne hiše in nacionalni medij, z izjemo programa Ars in zlasti Radia Koper, po krivici prezirajo kakovostne kulturne dogodke, ki se zgodijo izven prestolnice. Kultura pa tudi sicer vse bolj izginja iz časopisov, radijskih in televizijskih programov ter s tem iz vsakdanjega javnega življenja.«

Pri snovanju zbornika so sodelovali številni muzikologi, skladatelji, glasbeniki, publicisti, uredniki kulturnih redakcij, prijatelji in znanci iz Slovenije in tujine, ki so v teh desetletjih tudi tehtno sooblikovali programe in dejavnost novogoriške kulturne ustanove. Uvodne besede so pripevale Pavla Jarc, Tatjana Gregorič in prva direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, Alenka Saksida. Eno od osrednjih poglavij v zborniku analizira pisanje štirih glasbenih kritikov, ki so kontinuirano objavljali ocene s koncertov klasične glasbe v Kulturnem domu Nova Gorica. Glavna urednica Tatjana Gregorič pri tem izpostavlja: »Z uvodnimi dragocenimi prispevki Helene Filipčič Gardina in Metke Sulič o štirih piscih, ki so oziroma smo določena obdobja redno spremljali in pisali, sem želela osvetliti in podkrepiti spoznanje in dejstvo, da smo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja o koncertnem dogodku v Kulturnem domu pisali včasih tudi trije pisci in so bile ocene objavljene v različnih tiskanih medijih. Danes je glasbena ocena o koncertu v Novi Gorici v slovenskih tiskanih medijih velika redkost, žal, prav tako tudi v primorskih časopisih.« V poglavju »Zapisi o glasbi nekoč in danes« svoja razmišljanja o vlogi in pomenu glasbene kritike z nami podelijo avtorji, kot so Klavdija Figelj, Veronika Brvar, Andraž Gombač, Matej Venier, Tomaž Gržeta, Dejan Juravić, Aleksandra Pavlovič, Bojan Glavina, Boštjan Simon, Ingrid Gortan, Nenad Firšt in Matjaž Drevenšek, primorski glasbeniki Mojca Gal, Eva Dolinšek, Bor Zuljan in trije tuji, ruski pianist Vladimir Viardo, angleška violončelistka Natalie Clein in ruski violončelist Oleg Bugaev. Obsežno je tudi poglavje »O glasbenih ocenah«, v katerem svoja razmišljanja razkrivajo dirigent Marko Munih ter pianista Simon Trpčeski in Aleksander Gadžijev. Sklepni del zbornika prinaša širši vpogled, analizo in statistiko abonmajskih sezon ter popiše vsa slovenska dela, ki so bila zadnjih petindvajset let izvedena na novogoriškem koncertnem odru.

V publikaciji, ki jo bogati velik izbor fotografij, tako starejših dokumentarnih kot tudi vse bolj estetskih sodobnejšega datuma, uzremo obraze najpomembnejših slovenskih glasbenikov in orkestrov, poleg teh pa je velik tudi nabor fotografij mednarodno priznanih glasbenikov in nekaterih glasbenih zvezd, ki so nastopili v Kulturnem domu Nova Gorica. Za konec glavna urednica izpostavlja pereče vprašanje, ki povzema misli piscev v zborniku: »Bomo tudi kritično misel podredili interesom kapitala in političnim ciljem, namesto da bi v obdobju, ko nas splet s svojo ponudbo najrazličnejših platform povezuje v eno samo veliko in dolgočasno globalno vas, poskušali obuditi silovito sprostitev futuristične energije in svobodne domišljije, kot na primer Marij Kogoj, primorski skladatelj, ki je pred sto leti s svojo strogo kritiško držo pomembno zaznamoval slovenski medijski prostor?« 

Zbornik Bleščeče brezhibno, odlično – Glasbena kritika v prostoru in času so februarja tudi javno predstavili z neposrednim spletnim prenosom. Posnetek si lahko ogledate na YouTube kanalu Kulturnega doma Nova Gorica.