Glasba v črkah: Osemdeset let Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v knjigi

Darja Koter je pospremila svojo novo knjigo Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let: 1939–2019 s predtaktom. V Uvodu naniza vse predhodnike naše glasbene alme mater. To so poročila in zborniki (1965, 1989, 1999, 2011), ki so izhajali ob pomembnih obletnicah Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Nato avtorica oriše Glasbeno šolstvo na Slovenskem do leta 1939 (poučevanje glasbe v redovnih, cerkvenih, javnih in drugih šolah, Glasbena šola ljubljanske Glasbene matice in druge glasbene šole ter Konservatorij Glasbene matice in Državni konservatorij), torej do ustanovitve prve Glasbene akademije (1939–1945): ustanavljanje akademije v primežu političnih in osebnih koristi in delovanje Glasbene akademije do konca druge svetovne vojne. Sledi najobsežnejše poglavje, Akademija za glasbo v socialistični Jugoslaviji (1945–1991), ki pokriva skoraj pol stoletja: Akademija in Srednja glasbena šola v sobivanju (1945–1953), Akademija za glasbo v letih 1953–1968 in Akademija za glasbo v letih 1975–1991 ter pridružitev k Univerzi v Ljubljani. Naslednje poglavje, Akademija za glasbo v samostojni Sloveniji (1991–), predstavlja v vsebinskem pogledu zadnje dejanje te tetralogije: obdobje 1999–2009 in bolonjske prenose do sedanjosti. Posebej je popisano jubilejno študijsko leto 2019/2020. V Sklepni misli avtorica še enkrat podčrta najpomembnejše mejnike več kot 80-letnega nastanka in razvoja Akademije za glasbo v okviru Univerze v Ljubljani. Ta se še kar nadaljuje, uspešneje kot kadarkoli prej. Povzetek je neke vrste apoteoza vsega že predstavljenega v skrajšani obliki. Znanstveni aparat tvorijo Izbor virov in literature, pet prilog: Rektorji Glasbene akademije in Akademije za glasbo 1939–1975 (od prvega, Antona Trosta, do zadnjega, Mihaela Gunzka), Dekani Akademije za glasbo 1975–2019 (od prvega, M. Gunzka, do aktualnega Marka Vatovca, 2017–), Zaslužni profesorji na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani od leta 1989 do leta 2019, Profesorji Akademije za glasbo, Prejemniki nagrad Prešernovega sklada (te se podeljujejo od leta 1964, pred tem so bile imenovane Prešernove nagrade, brez ločnice med njimi) in Prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo. Knjigo bogati 61 črno-belih in barvnih fotografij. Te tako kot primarni tekst kronološko še v drugi dimenziji opozorijo na prehojeno pot slovenske glasbene alme mater.  Izšlo je nekaj podobnih monografij o Akademiji za glasbo, tako da imamo na razpolago že kar nekaj videnj in vedenja o naši najvišji glasbeni inštituciji. Knjiga Darje Koter zdaj predstavlja rezultate popolnoma novih raziskovalnih izhodišč.

Monografija ob 80-letnici ljubljanske Akademije za glasbo je izšla v zbirki Glasba na Slovenskem po 1918. Uredniki zbirke so Leon Stefanija, Aleš Nagode, Svanibor Pettan, Urša Šivic, Darja Koter in Boštjan Udovič. Knjigo sta založili in izdali Znanstvena založba Filozofske fakultete in Akademija za glasbo. Na naslovnici sta silhuetni stilizaciji, ki predstavljata Simfonični orkester AG (2019) z dirigentom Simonom Dvoršakom (foto Jana Jocif). Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. V digitalni obliki je prosto dostopna tukaj. Knjigo je avtorica posvetila svojemu kolegu, doajenu in nestorju slovenske muzikologije, zasl. prof. dr. Primožu Kuretu.

Izšlo je nekaj podobnih monografij o Akademiji za glasbo, tako da imamo na razpolago že kar nekaj videnj in vedenja o naši najvišji glasbeni inštituciji. Knjiga Darje Koter zdaj predstavlja rezultate popolnoma novih raziskovalnih izhodišč.