Glasba v črkah: Podobe Gallusovega časa

Leta 1991 je občina Ribnica na predlog odbora praznovanja 400-letnice smrti Jakoba Petelina Gallusa izdala knjigo Podobe Gallusovega časa skozi čas / Obrazy Gallovy doby avtorja Jureta Mikuža. Gre za dvojezično izdajo (slovenščina / češčina), kajti Gallusova zapuščina (ki šteje vsaj 517 registriranih del) je pomembna in zanimiva tako za Slovenijo (na ozemlju katere je bil rojen) kot za Češko (kjer je pokopan), kot seveda tudi za širši evropski prostor.  

Monografija je zasnovana zelo izvirno. Prikazuje dele fresk (fotografija: Marjan Smerke), ki jih je Jakob Petelin kot mlad fant moral videti, saj je cerkve, iz katerih so freske skoraj gotovo obiskoval, saj stojijo v neposredni bližini njegovega rojstnega kraja: cerkve sv. Jerneja v Rašici pri Velikih Laščah, sv. Petra na Vrhu nad Želimljami, sv. Primoža v Zgončah, sv. Urha v Maršičih, sv. Tomaža v Veliki Poljani, sv. Jedrti v Nadlesku in grajska kapela na Turjaku. 

Časi Gallusove mladosti slikanju sicer niso bili najbolj naklonjeni, kajti protestantstvo, ki je bilo na Krajnskem relativno vplivno, se je odreklo krasitvi cerkva, pa vendarle - v katerikoli cerkvi (od omenjenih) je že bil ali celo pel, lahko skoraj zagotovo rečemo, da so jo krasile poslikave, ki so nstale v zadnjem stoletju pred nastopom protestantizma. In če časi niso bili najbolj naklonjeni poslikavanju cerkva, velja ravno obratno za glasbo. V času reformacije je bila glasba dosti bolj prisotna kot perej. Kajti medtem, ko je bila v katoliškem bogoslužju zapletena in omejena le na kor, so v protestantskih cerkvah vsi verniki družno peli enoglasne korake v svojem jeziku.