Hornist Sebastijan Buda s pianistom Urbanom Staničem in kvartet rogov FourCor

Na tretjem letošnjem koncertu cikla SiBRASS 2020, potem ko so že  nastopili evfonist Nejc Merc s pianistom Davorinom Morijem in mednarodno zasedeni Trobilni trio, so bili zdaj na vrsti solist na rogu s pianistom ter kvartet rogov. Naj priznam, da sem imel dvome v zvezi s tehnično izvedbo tega koncerta, kljub tej dilemi pa lahko ekipama, zadolženima za sliko in zvok (Cyber ekipa Slovenske filharmonije: Matevž Bajde, Paolo Calligaris, Oliver Dizdarević in Radio SLO – Tretji program, program Ars: Matjaž Prah, Mitja Krže, Cole Moretti), samo čestitam, da smo tudi ta koncert v organizaciji Društva za trobilno komorno glasbo SiBRASS (programski vodja Franc Kosem) 29. novembra lahko videli in slišali z odra Kozinove dvorane Slovenske filharmonije. V znamenju francoskih rogov in klavirja so nastopili odlični mladi solist Sebastijan Buda, še študent ljubljanske Akademije za glasbo (pod mentorstvom Boštjana Lipovška), s pianistom Urbanom Staničem, prav tako študentom ljubljanske glasbene akademije (mentorica Dubravka Tomšič Srebotnjak), in v drugi polovici sporeda Kvartet rogov FourCor s Sebastijanom Budo, Blažem Ogričem, Petarjem Kšenekom in Gašperjem Okornom – sama mlada in nova imena torej. Slišana glasba se nam bo vtisnila v spomin kot najbolj aktualna in najbolj referenčna predstavitev glasbe za rog (in klavir) in rogove.

Uvodni del je bil posvečen solistični igri za rog ali klavir ter duu za rog in klavir, do neke mere solističnemu recitalu. Izvedena dela so v glavnem prispevali skladatelji 20. in 21. stoletja, uvodna skladba Horness (2017) za rog in klavir Tilna Slakana pa je bila poleg tega še delo mladega domačega skladatelja. Veliko vzorov in učinkovitih ter tu pa tam skrajno zasoljenih tehničnih efektov je bilo slišati v njegovi skladbi, in to niti ne kot ogrevanje, kajti mlada umetnika sta stopila na oder skrajno ogreta in odlično pripravljena, da sta potem lahko nadaljevala z glasbo skladateljev S. Prokofjeva (Toccata v d-molu, op. 11, za klavir solo), O. Messiaena (Appel interstellaire, solistični rog), J. Françaixa (Kanon v oktavi) in Belgijke J. Vignery (Sonata za rog in klavir, op. 7), slednji dve deli za inštrumentalni duo. Ta je tako solistično kot v skupni inštrumentalni spregi pokazal izjemno tehnično pripravljenost in muzikalnost obeh izvajalcev. To je zdaj že standard tudi za mlade, celo najmlajše glasbene poustvarjalce oziroma izvajalce. Še več, vedno več je vedno boljših. Mednje zagotovo sodita tudi oba navedena.

Nadaljevanje koncerta s Kvartetom rogov FourCor je bilo gradacija že vsega omenjenega. Četverica si je med nekaterimi skladbami celo izmenjala pozicije v igranju posamičnih partov med 1. in 4. rogom! Slišali smo Tri stavke, op. 48 Američana K. Turnerja in še eno slovensko delo, Tsunami Warning (2005) modernista srednje generacije R. Goloba. Sledilo je najpopularnejše delo za komorno zasedbo štirih rogov, Suita Francoza E. Bozzaja, enega najbolj zaslužnih avtorjev glasbe za (francoski) rog. V tem delu je bilo slišati kakšen majhen intonančni spodrsljaj, kar pa je v primerjavi z marsikaterim intonančno manj občutljivim inštrumentom, kot je rog, še najmanj. Pa tudi skrajno intimna prisotnost in bližina mikrofonov je temu dodala svoje. Finalni del koncerta je sklenila šeststavčna skladba Born for Horn Avstrijca W. Pirchnerja in čisto na koncu priredba avstralske balade Waltzing Matilda Američana J. Davisa.

Slišana glasba se nam bo vtisnila v spomin kot najbolj aktualna in najbolj referenčna predstavitev glasbe za rog (in klavir) in rogove. Do konca leta nas v ciklusu SiBRASS 2020 na sporedu čaka še koncert Trobilnega kvinteta (20. 12.).