Ipavčevo leto 2021 ob skladateljevi 100-letnici smrti z dokumentarnim filmom

Znana biografska in bibliografska dejstva, ki so Josipa Ipavca (1873–1921), zadnjega iz Ipavčeve dinastije zdravnikov in skladateljev iz Šentjurja pri Celju, postavila na vrh, smo zdaj slišali in videli še na ekranu. V Šentjurju je bila namreč 13. oktobra predvajana predpremiera glasbeno dokumentarnega filma Josip Ipavec, slovenski Mozart v produkciji RTV Slovenija. Tako kot njegova letošnja knjiga z enakim naslovom (Slovenski Mozart, Beletrina) je omenjeni film zgrajen na ključnih elementih vseh znanih podatkov o Josipu Ipavcu. Je pa film vsa zgodovinska dejstva tokrat temeljito povezal z domačini, Šentjurčani. Glasbeni del se ves čas prepleta kronološko med amatersko, domačijsko in profesionalno glasbo z novimi in starimi posnetki. Vseh 52 minut dolgega filma nas protagonisti tako rekoč prikujejo na stol ogleda.

Alojz, Benjamin, Gustav in Josip so slovensko glasbo povzdignili na evropsko raven. In prav Josip Ipavec je vsaj delno opozoril na prihajajoči glasbeni modernizem; doba domoljubne, domačijske, ljubiteljske glasbe minulih stoletij je minila. Josip je bil glasbeno najbolj šolan od četverice, četudi čisto prave, profesionalne skladateljsko obrtne šole ni imel za seboj nihče med njimi. Josip je bil tudi edini, ki je največ vokalne glasbe (samospevi in zbori) komponiral na nemška besedila; med njimi najdemo tako velika pesniška imena, kot so H. Heine, J. W. v. Goethe, E. Geibel, L. Uhland, N. Lenau, E. Schönaich-Carolath, J. Rodenberg idr. Njegov kronski življenjski opus pa je brez dvoma balet-pantomima Možiček (1900–01), ki je prvi slovenski balet. Manj uspeha je požela njegova opera/opereta Princesa Vrtoglavka (1905–10), katere adaptirana premiera je bila šele konec leta 1997 v Operi in baletu SNG Maribor. 

Tako kot marsikateri na novo odstrti glasbeni takt Josipa Ipavca je film Josip Ipavec, slovenski Mozart rezultat raziskovanja in entuziazma literarnega zgodovinarja in zgodovinarja Igorja Grdine. Tako kot njegova letošnja knjiga z enakim naslovom (Slovenski Mozart, Beletrina) je omenjeni film zgrajen na ključnih elementih vseh znanih podatkov o Josipu Ipavcu. Je pa film vsa zgodovinska dejstva tokrat temeljito povezal z domačini, Šentjurčani. Glasbeni del se ves čas prepleta kronološko med amatersko, domačijsko in profesionalno glasbo z novimi in starimi posnetki. Vseh 52 minut dolgega filma nas protagonisti tako rekoč prikujejo na stol ogleda. V Ipavčevem kulturnem centru Šentjur je množica napolnila dvorano. Pa naj še kdo reče, da je poslanstvo RTV Slovenija kaj drugega kot umetnost in znanost, z dodano vrednostjo – ohranjanjem narodove kulturne dediščine. Ob velikem številu kreatorjev tega filma se jih je predpremiere udeležila peščica za omenjeni film aktualnih izvajalcev: poleg urednika Daniela Celarca še scenarist Jernej Kastelec, povezovalec in v vlogi J. Ipavca dramski igralec Saša Tabaković ter dirigent Patrik Greblo. Obenem so v Šentjurju nastopili Združeni moški pevski zbori občine Šentjur z zborovodjem Matejem Romihom pa vse do najmlajših, otroškega pevskega zbora GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur z nadobudno ravnateljico Simono Zdolšek. V scensko in zvočno bogati podobi omenjenega filma se zvrstijo številni nastopajoči, od zborov prek samospevov do govorcev in igranih prizorov, ter številna avtentična in arhivska odkritja.

Film, ki bo uradno premierno predvajan 2. novembra ob 21. uri na RTV Slovenija, si po tem, ko je luč sveta ugledal lokalno, morda zasluži celo še kaj več kot uradno nacionalno pozornost, namreč kar kak večji promocijski, mednarodni, tekmovalni met.