Iz moje poslušalnice: Aleksi Jercog

Aleksi: Za poslušanje sem izbral pet različnih odtenkov sodobnejše slovenske narodnozabavne glasbe, ki pričajo o njenem nenehnem razvoju in kontaminacijah z drugimi žanri. Pri izboru gre zlasti za spogledovanje z jazzom, ki so ga v tradicionalni izraz narodnozabavne glasbe vnesli nekateri vrhunski vsestranski glasbeniki. Poslušanje bomo pričeli s »klasično« narodnozabavno glasbo, in to v dveh smislih: zato, ker sodi v obdobje, v katerem se je ta glasba še najbolj razvila, in zato, ker bo aranžma prve izbrane skladbe zvenel kot klasična glasba, se pravi v izvedbi simfoničnega orkestra.

Avsenik s Simfoniki RTV Slovenija – Sinje morje, bela jadra (Melodije bratov Avsenik s Simfoniki RTV Slovenija, 2006)

Aleksi: Valček Sinje morje, bela jadra izpod peresa Slavka Avsenika (1929–2015) in Vilka Ovsenika (1928–2017) je bil najprej objavljen leta 1972 za nemško tržišče na albumu Olympiade in Musik (Telefunken, 1972, nemški naslov: Weisse Segel – blaue Seen), svojo prvo slovensko objavo pa je doživel štiri leta kasneje na dvojnem albumu Kjer pesem in veselje sta doma (Helidon, 1976). V izvirniku je solo petje prispevala Ema Prodnik (1941), ki jo imajo mnogi za najboljšo Avsenikovo pevko. Že pri prvi verziji skladbe za kvintet s solo petjem in zborom presenečajo bogate harmonije, v katerih slišimo reminiscence iz operetnih arij. Dunajski melos pa popolnoma preveva orkestrski aranžma, ki ga je za Avsenikov valček priskrbel pred kratkim preminuli skladatelj, aranžer in dirigent Mojmir Sepe (1930–2020). To verzijo smo prvič slišali na simfoničnem koncertu Avsenikovih melodij, ki je bil 26. decembra 1999 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Posnetek v živo s tega koncerta je ZKP RTV Slovenija objavila leta 2006 na zgoščenki in DVD-ju z naslovom Melodije bratov Avsenik s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent je bil Marko Munih (1936), solist na harmoniki pa Slavko Avsenik.

Alpski kvintet – V prostem času (Ko češnje zacveto, 1986)

Aleksi: Če so Avseniki dejansko že del klasične narodnozabavne glasbe, je Alpski kvintet, ki je na sceni že 55 let, v sedemdesetih in odločneje v osemdesetih letih prevetril glasbeno izrazoslovje in zven kvinteta. Za to sta bila najbolj zaslužna nekdanja člana Alpskega kvinteta: trobentač Ivan Prešern (1945) in harmonikaš Jože Burnik (1947). Prvega poznamo tudi kot džezarja, saj je sodeloval z različnimi combo zasedbami, med drugim je leta 2000 nastopil na jazz festivalu v Montreauxu z Jazz klub Gajo Quintetom. Tudi njegov brat Brane Prešern (1948) je za plošče Alpskega kvinteta prispeval več izjemno domiselnih skladb, denimo polko V prostem času, ki je izšla na dvojnem albumu Ko češnje zacveto (RTB, 1986), s katerim je Alpski kvintet tedaj proslavil svojo 20-letnico delovanja. Na trobenti blesti Ivan Prešern.

Andrej Toplišek – Oberkrainer Meets Jazz (Music Around The World, 2010)

Aleksi: Za tesnejši spoj med narodnozabavno glasbo in jazzom je v zadnjih letih poskrbel harmonikaš, pianist, trobentač in komponist Andrej Toplišek (1981). Kar celih dvajset let je vandral po alpskem prostoru kot harmonikaš ansambla Okrogli muzikanti, nato pa se je odločil za zasedbe na svoje ime: najprej za trio (z džezovsko ritem sekcijo) s svojo presenetljivo Oberkrainer Suito (samozaložba, 2018), nato pa za septet (Postkarte aus Slowenien, 2019). Prva avtorska skladba, s katero smo Andreja Topliška začeli spoznavati kot glasbenika z raznovrstnimi zanimanji, je bila Oberkrainer Meets Jazz, ki jo najdemo na CD-ju z naslovom Music Around The World iz leta 2010.

Euro kvintet – Moj svet (singel, 2012)

Aleksi: Za pravo presenečenje na slovenski narodnozabavni sceni je svojčas poskrbel Euro kvintet, ki je sprva nastal kot studijski ansambel. Euro kvintet je dalj časa spreminjal člane svoje zasedbe, dokler se ni ustalil kot tradicionalni narodnozabavni kvintet s samimi odličnimi glasbeniki, na čelu katerih je še danes harmonikaš in komponist Damjan Pasarič (1980). Leta 2010 je Euro kvintet plasiral svojo prvo (po slogu in besedilu bi lahko rekli programsko) uspešnico V glasbi domači ni meja. Leto kasneje je prišla na vrsto skladba Moj svet, ki odlično spaja prvine narodnozabavne, zabavne in jazz glasbe, in sicer z rahlim retro prizvokom.

Š’ta godba – Ko Ivan zatrobi (v živo, 2018)

Aleksi: Če smo se prej pomudili pri Ivanu (Žanu) Prešernu kot izvajalcu, bomo zdaj prisluhnili zanimivi priredbi njegove znamenite avtorske polke Ko Ivan zatrobi, ki je bila leta 1983 v izvirniku objavljena na albumu Alpskega kvinteta Za prijetno razpoloženje (RTB, 1983). Kasneje jo je za širšo pihalno-trobilno zasedbo aranžiral Žanov prijatelj Jože Privšek (1937–1998); objavljena je bila na solističnem projektnem albumu Ivana Prešerna Festival trobent (Sraka, 1993), pri čemer je pridobila bigbandovski zven. Te verzije, z dodanimi aranžmaji Luke Krofa (1996), so se pred nedavnim lotili mladi člani skupine Š’ta godba. Zasedbo, ki predstavlja nekakšen most med narodnozabavnim kvintetom in manjšo pihalno godbo, sestavljajo člani nekaterih mladih slovenskih narodnozabavnih ansamblov. Posnetek v živo s koncerta v Prevaljah je nastal 6. decembra 2018.

Iz uredništva:
Zamejskega Slovenca Aleksija Jercoga verjetno še najbolj poznamo kot avtorja štirih knjig in dokumentarnega filma o Avsenikih. Med drugim je za založbo Avsenik, s katero je dalj časa sodeloval, uredil knjižni katalog Avsenikove glasbe (Zlati zvoki – Katalog Avsenikove glasbe 1953–2016, 2016), po naročilu Mladinske knjige pa je napisal biografijo Slavka Avsenika (Slavko Avsenik – Življenje za glasbo, 2017). Njegovo prvo knjižno delo, obsežna študija o zgodovini harmonike (La fisarmonica – Organologia e letteratura, 1997), je bilo objavljeno v Italiji in postalo učbenik za izpit splošne kulture harmonike na italijanskih konservatorijih. Sicer se Aleksi Jercog poklicno ukvarja z radiotelevizijskim delom, saj je glasbeni urednik na slovenskem programu nacionalke RAI, kjer med drugim pripravlja in vodi priljubljeno oddajo o narodnozabavni glasbi Iz domače zakladnice in istoimenske javne radijske koncerte. Kot harmonikaš je igral pri različnih zamejskih ansamblih, leta 2019 pa je okrog sebe zbral nekatere izmed najboljših narodnozabavnih glasbenikov s Krasa in širše okolice. Pri tem projektu je sodeloval tudi priznani ženski vokalni tercet Kresnice z novogoriškega konca.