Izjemno mojstrstvo Anje Clift in Valentine Štrucelj

Na sedežu Društva slovenskih skladateljev se zadnja leta odvija več koncertov sodobne glasbe kot nekoč, kar toplo pozdravljamo. Na koncertu flavtistke Anje Clift in klarinetistke Valentine Štrucelj smo slišali dela Brine Jež Brezavšček, Olge Neuwirth, Maurizia Pisatija, Uroša Rojka in Larise Vrhunc. Koncert je poživil glasbeno dogajanje, k čemur so levji delež prispevali trije slovenski ustvarjalci ob profesionalni in interpretativno vrhunski izvedbi obeh nastopajočih. Anja Clift in Valentina Štrucelj sta izjemni interpretki sodobne glasbe in upamo, da ju bomo kmalu spet slišali v Ljubljani.

V uvodnem pogovoru, ki ga je moderiral skladatelj Žiga Stanič, so slovenski skladatelji povedali nekaj o svojih delih, izvajalki pa sta povedali več o obeh tujih avtorjih. Brina Jež Brezavšček je predstavila zgodbo o treh smejočih se menihih, ki jo uvodoma pove flavtistka Anja Clift, njen razplet pa izvemo iz skladbe same v izvedbi interpretk. Skladateljica je navdih torej iskala na Vzhodu, ki je pritegnil tudi Lariso Vrhunc, katere skladba Kaizen za basovski klarinet se navezuje na pomen japonske besede kaizen, ki pomeni nenehno izboljševanje, tudi na delovnem mestu, kar prinaša neznosne razmere za delavce, saj ti postanejo krivi za vsako napako. Po avtoričinih besedah se skladba zato prične z vzpostavljenim mehanizmom, ki nato vedno bolj razpada. Uroš Rojko je svoje Odtekanje časa IV za basovsko flavto (tudi pikolo), basovski klarinet v Bb (tudi klarinet v Bb) in posnetek na pametnem telefonu posvetil raziskovanju interakcij in reakcij izvajalk na posnetek, in to do te mere, da se vprašujemo, kdo pravzaprav imitira koga. Spleen II Olge Neuwirth izhaja iz poezije Charlesa Baudelaira in za basovsko flavto predvidi razširjene tehnike igranja, s katerimi poustvari Baudelairove štiri pesmi s skupnim naslovom Spleen in ideal. Mauricio Pisati je skladbo Å za basovsko flavto in basovski klarinet napisal kot nadaljevanje skladbe Ö. Obe sta posvečeni vodi in imata specifične zvočne značilnosti že v naslovu. Sta del večjega vokalno-instrumentalnega projekta o manj znanih spisih Augusta Strindberga, kjer ta poda idejo o Severni Evropi kot zadnji vodni meji proti pravemu belemu in praznemu Severu, kot je zapisala Anja Clift.

Uvodna skladba koncerta ja bilo Rojkovo Odtekanje časa IV za basovsko flavto (tudi pikolo), basovski klarinet v Bb (tudi klarinet v Bb). Anja Clift in Valentina Štrucelj sta jo izvedli izjemno raznoliko, posnemali sta zdaj krike galebov, zdaj vetra in se zapletli v dialog, ki se je prelil v posnete zvoke galebov. Izvajalki sta jih oponašali z obilo glasbene domišljije, enkrat kot prave krike in spet drugič s polnimi dolgimi toni, ki so se ponovno sprevrgli v klice ptic. Pestrost barv in zvoka sta dopolnili z izvajanjem na štiri inštrumente, ki jih popolnoma obvladujeta. Proti koncu se skladba umiri, kot bi se prelevila v spokojni večer ob morju.

Spleen II Olge Neuwirth za basovsko flavto solo se prične bliskovito in se razvija v hitri igri, ki jo grobo prekinjajo odsekani toni, kot bi poslušali monolog z energičnimi prekinitvami. Ta se stopnjuje in se razvije v virtuozne pasaže ter na trenutke deluje že kar humorno, melanholičnemu značaju navkljub. Rabo razširjenih izvajalskih tehnik je Olga Neuwirth izkoristila v prid večje zvočne palete in s tem dala skladbi širši značajski razpon, ki presega spleen.

Zanimiv in predvsem duhovit je bil Smeh, nasmeh, ali zgodba o treh smejočih se menihih za flavto (basovsko flavto) in klarinet (basovski klarinet) Brine Jež Brezavšček. Pričenja se je s pripovedjo o treh menihih in se razvija dalje s smrtjo enega izmed njih, epilog pa smo izvedeli med skladbo. Skladba poteka kot niz zvočnih skečev, pri čemer je skladateljica izkoristila in raziskovala razširjene instrumentalne tehnike. Izvajalki sta se odlično vživeli v vlogi menihov in se dopolnjevali zdaj z igro, drugič spet s tišino, poleg tega pa še s smehom. Poleg inštrumentov sta se poslužili tudi njunih delov in obogatili zvočni svet skladbe. Za okvir izvajanja je poskrbela pripoved, ki nas je povedla skozi glasbeno igro do modrega konca.

Kaizen za basovski klarinet Larise Vrhunc poteka po nekako ustaljenem vzorcu, med katerim se porajajo samostojne pasaže. Te se razvijajo v vedno daljše odseke in so domišljeno raznolike, a ujete v shemo osnovnega vzorca. Pri tem se skladateljica posveti različnim zvokom, ki jih ponuja glasbilo in sega od piskov do udarjanja po zaklopkah. Iz njih sestavi osnovni motiv, v katerega vešče vplete posamezne svobodne pasaže. Slišali smo krstno izvedbo skladbe.

Večer je sklenila Pisatijeva skladba Å za flavto in klarinet. Prične se s približevanjem flavtistke odru ob vzajemnem izvajanju istega tona na obeh inštrumentih. Nato se izvajalki ločita in stopnjujeta igro do energičnega odzivanja in že kar agresivnih zvokov, katerim sledi umiritev in bolj ekspresiven zvočni izraz s poudarjeno dolgimi toni ter nato ponovna poživitev z izjemno živahnim dialogom s skrajnimi pasažami vse do ukinitve.

Koncert je poživil glasbeno dogajanje, k čemur so levji delež prispevali trije slovenski ustvarjalci ob profesionalni in interpretativno vrhunski izvedbi obeh nastopajočih. Anja Clift in Valentina Štrucelj sta izjemni interpretki sodobne glasbe in upamo, da ju bomo kmalu spet slišali v Ljubljani.