Kako danes poje Slovenija

Ljudje smo hecna bitja, tudi ko nam je najhuje, se iz naših ust in src izvije pesem! Tudi v času, ko v naši domovini kultura trpi kakor morda še nikoli prej, po taisti domovini kljub omejitvam in oviram zveni zborovska glasba. Slovenski glasbenoinformacijski center (SIGIC) in Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) sta pripravila zgoščenko, ki je nastajala ravno v času pred gostovanjem uglednega festivala Europa Cantat v Sloveniji. Ta je 21. edicijo v svoji 60-letni zgodovini (organizirajo ga vsaka tri leta) med 16. in 22. julijem doživel v Ljubljani in je bil izveden pod pokroviteljstvom Evropskega parlamenta. Namen zgoščenke pa je oris slovenske zborovske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti danes. Zgoščenka tako posega po formatu kompilacije, ki so jo sestavile tri ugledne poznavalke slovenske zborovske scene: Tanja Benedik (SIGIC), Branka Kljun (Radio Slovenija) ter Urša Šivic (ZRC SAZU), in sicer v koprodukciji z JSKD, ki je sofinanciral izdajo. Njihovo petje razkriva visoko tehnično in interpretativno (izrazno) raven pevske kulture, s kakršno se dandanes lahko srečamo na Slovenskem, poleg tega pa tudi slogovno pestro podobo glasbenih jezikov, po katerih posegajo slovenski skladatelji zborovske glasbe, ki navdih črpajo tako iz srednjeveške koralne oziroma modalne glasbe in renesančne polifonije kot tudi iz avantgardnih glasbenih tokov preteklega stoletja in slovenske ljudske glasbe. 

Zgoščenka med poslušanjem pušča vtis nenavadne enotnosti, predvsem kar zadeva visoko raven muziciranja in kvaliteto posnetkov. Čeprav združuje različne osebne sloge, v katerih se izražajo slovenski skladatelji našega časa in različne izvajalske zasedbe pod vodstvom različno navdahnjenih interpretov, celota ne deluje niti malo razdrobljeno, kakor bi od kompilacije morda lahko pričakovali. Zaradi tega je nima pomena členiti in obravnavati v posameznih segmentih – namesto tega je treba pohvaliti ravno enotnost slovenske zborovske (po)ustvarjalnosti, kar zadeva kvaliteto, s katero se trenutno ponaša naš kulturni prostor. 

Je pa vsekakor vredno omeniti izbor ustvarjalcev in izvajalcev, ki jim je uspelo iz množice slovenskih zborov, zborovodij in skladateljev priplavati na sam vrh in se znajti v izboru naših strokovnjakinj za zborovsko glasbo. Glasovi, ki jim lahko prisluhnemo, so združeni v Dekliškem zboru Glasbene šole Koper pod vodstvom Maje Cilenšek, Zboru sv. Nikolaja Litija, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič, Akademskem pevskem zboru Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija, Komornem zboru Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga prav tako vodi Čopi, Vokalni skupini Gallina pod umetniškim vodstvom Ane Erčulj, Dekliškem zboru sv. Stanislava pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, Zboru Slovenske filharmonije, ki ga vodi Sebastjan Vrhovnik, Vokalni skupini Jazzva z umetniško voditeljico Jasno Žitnik, Ženskem zboru Carmen manet pod vodstvom Primoža Kerštanja, Vokalnem bandu Kreativo, skupini Perpetuum Jazzile ter Vokalni skupini Baseless. Njihovo petje razkriva visoko tehnično in interpretativno (izrazno) raven pevske kulture, s kakršno se dandanes lahko srečamo na Slovenskem, poleg tega pa tudi slogovno pestro podobo glasbenih jezikov, po katerih posegajo slovenski skladatelji zborovske glasbe, ki navdih črpajo tako iz srednjeveške koralne oziroma modalne glasbe in renesančne polifonije kot tudi iz avantgardnih glasbenih tokov preteklega stoletja in slovenske ljudske glasbe. 

V spremnem besedilu Branka Kljun poda izvrsten zgodovinski oris in slogovno umesti skladateljske generacije in slogovne struje ter s tem ponudi dragoceno ozadje in vdihne smisel celotni kompilaciji. Tukaj lahko le povzamemo kronologijo in imena ustvarjalcev, ki so zastopani na kompilaciji: Damijan Močnik (1967), Marko Gregorič (1972), Ambrož Čopi (1973), Sašo Vrabič (1974), Črt Sojar Voglar (1976), Tadeja Vulc (1978), Katarina Pustinek Rakar (1979), Jasna Žitnik (1980), Nana Forte (1981), Patrick Quaggiato (1983), Andrej Makor (1987), Samo Vovk (1989), Tine Bec (1993), Barbara Grahor Vovk (1994), Matej Kastelic (1994). Njihovo ustvarjalnost velja raziskati, za začetek s pomočjo pričujoče zgoščenke, ki je lahko marsikomu uvod v širšo raziskavo izjemno bogate zakladnice slovenske zborovske glasbe.