Kantavtorske kvante: Jani Kovačič - Georges Brassens Projekt

Georges Brassens (1921–1981) je bil znamenit francoski šansonjer. Njegove pesmi so razburjale, saj je zagovarjal človeka, njegove napake in velikodušnost. Bil je prepričan anarhist. Običajno je nastopal sam s kitaro, a največkrat ga je spremljal prijatelj basist Pierre Nicolas in občasno še kakšen kitarist. O Georgesu Brassensu je bilo napisanih kar nekaj knjig, življenjepisov in posnetih več filmov.

V Sloveniji je bilo Brassensovo delo doslej le delno predstavljeno; med znanimi pesmimi sta izvedbi Jureta Ivanušiča in Vite Mavrič. Prevajalsko delo dopolnjujeta Aleš Berger (ki je Kovačiča opozoril na svoje prevode) in prim. Igor M. Ravnik, ki je njegove šansone tudi izvajal.

Skupaj s prevajalko Dušanko Zabukovec je Jani Kovačič pripravil prevode, da bi širše predstavil mojstra šansona. Sprva so se mu pridružili Marko Mozetič Mozo na kitari, Nikola Matošić na kontrabasu in Peter Ugrin na violini, a so zaradi drugih obveznosti nekateri glasbeniki zamenjali zasedbo. Ostala sta Jani in Nikola, ob tem pa sta se jima pridružila Aljaž Bassin na kitari in Klemen Bračko na violini, ki ga bo tokrat nadomestila Ana Mezgec.

Pred koncertom, ki se bo odvil v Cankarjevem domu v petek, 30. januarja ob 19.30, je Jani Kovačič za rubriko Kantavtorske kvante pojasnil, da Georges Brassens Projekt raziskuje Brassensovo poezijo in glasbo ter jih prenaša v sodoben čas pri čemer želi predstaviti tako estetsko moč kot tudi sporočilnost njegovih šansonov.

Kaj vas je pri Georgesu Brassensu kot glasbeniku in pesniku najprej pritegnilo? Kdaj ste se prvič srečali z njegovim delom in kakšen vtis je takrat naredilo na vas?

Georges Brassens Projekt je nadaljevanje tradicije KUDa France Prešeren, kjer smo na celovečernih koncertih predstavljali zanimiva obdobja in pomembne pisce-pesnike. Temeljno je - kako se slovenščina obnese v soočenju s temi avtorji. Od Villona, Carmine profane, Burnsa, Waitsa, trubadurjev, minezengerjev, Gabra itd., je sedaj prišel na vrsto francoski prostor z Brassensom. Vedno me je zanimalo kaj je posebnega pri njem in kaj je splošno všečno. To je Francija po 2. svetovni vojni, kjer sta l’amour in pikrost ter sočnost varietejev dajala ton in barvo povojnemu Parizu. To so tudi občutki, ki nam jih daje Brassens. Nostalgično, a hkrati moderno in drzno. Brassens je bil samouk, a je gojil klasično francosko izgovorjavo in oblike šansona. V Sloveniji sem mnogokrat slišal veliko hvale na Brassensov račun, a je zelo malo bilo prevedeno in izvajano. S tem koncertom smo zajeli le del njegovega ustvarjanja.

Pri projektu ste z Dušanko Zabukovec prevedli in priredili Brassensova besedila. Kako ste poskrbela, da besedila ob prevodu in priredbi ohranijo svojo vsebino in moč, hkrati pa nagovorijo tudi današnje občinstvo?

Tako kot je z vsemi prevodi - poskušaš biti vsebinsko natančen, oblikovno korekten in zvočno zanimiv. Brassensov jezik je poln namigov, marsikaj je na meji kvantarije, a hkrati je poln francoskega esprija in duhovitosti. Bil je iskren, celo preveč za Francoze. V današnji politični korektnosti za množice, vladajoči gazijo vse norme, ki so za nas obvezne. Ravno to je tudi eno bistvenih sporočil Brassensa. Njegov enolični recitativni nastop je kar puhtel od kritičnosti. Nekaterih stvari pač nismo rešili in se nam opletajo še danes. Katere - pa boste ugotovili na koncertu.

V okviru cikla Notopisi se bodo med februarjem in majem predstavili različni glasbeno-literarni projekti.

Petek, 27. februar 2026 ob 19.30, Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom - Ljubljana
Salamander
Glasbena skupina Salamander, ki sta jo sredi sedemdesetih let minulega stoletja ustanovila glasbenik Tomaž Pengov (1949–2014) in pesnik Milan Dekleva, je letos izdala svoj prvi album Salamander. Poleg glasbe z izdane plošče bodo za občinstvo pripravili vrsto povsem novih skladb, za katere je besedila prispeval Milan Dekleva.

Petek, 30. marec 2026 ob 19.30, Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom - Ljubljana
Šteger & Tori – Moja vojna harmonika
Glasbeno-literarni nastop ob knjižni izdaji slikanice za odrasle ilustratorja Damijana Stepančiča in avtorja Aleša Štegra, ki v pesnitvi povzema resnično zgodbo svojega deda, Matije Zorca. Dogajanje postavi v petdeset najbolj nemirnih let 20. stoletja, prostorski lok pripovedi pa sega od Trsta, skozi Ljubljano do Severnega morja in Slovenskih goric. Rimano pripoved uglasbi Tori s harmoniko, ki je sicer osrednji motiv zgodbe.

Petek, 23. april 2026 ob 19.30, Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom - Ljubljana
Katja Šulc – Istra
Pevka, ki prepleta poezijo in glasbo, v svojem aktualnem projektu ostaja na domačih tleh, natančneje v Istri. Ob večmesečnem bivanju na umetniški rezidenci v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu se posveča navdihujoči istrski dediščini, poeziji in pripovedim, pri čemer v glasbo preliva poezijo pesnika Istre, zgodbe Šavrink in čarobnost istrske krajine.

Petek, 25. maj 2026 ob 19.30, Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom - Ljubljana
Ofak/Mori/Lotrič
Skozi filmsko naracijo glasbe in besedila ustvarjalci publiko popeljejo po življenju in najbolj znanih delih Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja. Avtorja in izvajalca glasbe ter snovalca celotnega projekta sta akademsko izobražena glasbenika, kitarist Andrej Ofak in harmonikar Borut Mori. K tokratnemu umetniškemu ustvarjanju sta povabila prvi glas slovenskih interpretov besedil, Ivana Lotriča.