Kantavtorske kvante: Biti nekje vmes

Duo je na slovensko glasbeno sceno vstopil leta 2009 v okviru kompilacije Imamo dobro glasbo Vala 202 in je do sedaj izdal dva konceptualna albuma: v slovenščini zapetega Selivke in Hope's Beautiful Doughters, ki sta ga odpela v angleščini ob pomoči (tudi) škotskih kolegov. Z začetkom novega leta pa sta na spletu objavila novo zbirko pesmi s pomenljivim naslovom Vmesje. Kot je zapisano na njuni spletni strani, naj bi šlo za "prostor brez robov in gladkih sten. Je vse, česar se ne da stlačiti v predalčke ali spraviti v red. Ni to, kar je bilo, niti tisto, kar še bo. Je prostor vsega mogočega in nemogočega. V njem odmevajo muzike sedanjih, prihodnjih in preteklih časov. Nekaj sva jih nabrala za Vmesje, sicer nikoli ne bi prišle na vrsto."
Da bi zadevo še nekoliko bolje osvetlili, smo Katarino zaprosili za nekaj dodatnih pojasnil.

Vajin novi album Vmesje ima precej poveden naslov. Za kaj gre pravzaprav? Med čem ali kaj je pričujoči album oz. vidva kot avtorja, mi kot poslušalci – ali kar svet v katerem živimo?
Vmesje je kategorija liminalnega, odhajanja in nastajanja hkrati, proces, v katerem odmeva staro in v katerem se paralelno s tem oblikuje novo, ki ga še ne poznamo, zgolj slutimo. Je odgovor na čas, v katerem se je ideja za ta album rodila (vmesni čas med letoma), hkrati je čas med dvema konceptualnima albumoma – Hope's Beautiful Daughters in albumom uspavank za odrasle, ki bo kot kaže zvenel precej drugače od ostalih in ki je še v fazi dozorevanja, tako osebnega kot glasbenega. Vmesje je/so srečevanje s pesmimi, ki niso in ne bodo našle svojega mesta na konceptualnih albumih. Vmesje so nekakšni najdenčki, ki sva jih napisala ali priredila in posnela za posebne priložnosti ali "za svoj gušt" in sva jim hotela dati dom.

Album sta izdala pri vajini (samo)založbi Stray Cat Tunes, a zgolj v digitalni obliki na Bandcampu, kjer je na voljo celo brezplačen dolpoteg. Zakaj sta se odločila za ta pristop oz. zakaj album ni izšel, tako kot prejšnja dva, tudi v fizični obliki in to celo v izjemno ličnih ovitkih?
Vmesje je fenicam in fenom prinesel Dedek mraz (objavljen 1.1.2017), kot darilo za njihovo podporo, ki sva je deležna že vsa ta leta. Album tudi v glasbenem smislu sledi "manj je več" logiki (v primerjavi z ostalimi albumi ima ta zgolj tri goste, sicer sva vse ostalo posnela, aranžirala in sproducirala sama z Dejanom). Seveda pa upava, da poleg že izkušenih najde tudi kakšna nova ušesa.  Obenem pa je spletni album že kot tak (oz. po "naravi") tudi novodobni eksperiment ekonomije daru – zelo poenostavljeno: po Marcelu Maussu (francoski etnolog/antropolog) je dar vedno recipročna zadeva – če dobiš nekaj v dar, imaš obvezo, da ob neki priložnosti dar tudi vrneš. Ali povedano drugače – darovanje obdarovanca zavezuje k povrnitvi. Tudi spletna platforma Bandcamp deluje ta tak način. Kot odjemalec/ka godb imaš kljub brezplačnemu dolpotegu vedno možnost, da na dar takoj recipročno odreagiraš s kakšnim evrom podpore (po lastnih finančnih zmožnostih, presoji, okusu ipd.). Kot kažejo paypal izpiski, so tujci s tovrstno institucijo potlača (vsaj na tej spletni platformi) veliko bolje seznanjeni.

Kakšni so vajini načrti na glasbenem polju? S čim se trenutno ukvarjata oz. kaj nam pripravljata?
Nekaj načrtov je žal prekrižala bolezen, tako, da se stvari odvijajo s temu prilagojeno hitrostjo. Poleg že omenjenega albuma avtorskih uspavank za odrasle se medi še ideja o (fizični ali spletni) obelodanitvi Feoslužja (performansa, kjer poetsko besedo Ivana Volariča – Fea soočava z lastnimi intervencijami), ki sicer nima neke fiksne forme oziroma se ob vsaki priložnosti spreminja in prilagaja danim družbeno-politično-intimnim stanjem. Še bo veselo!