Kdo se boji slovenščine?

Premiera 9. februarja 2022 na TV SLO1

Kdo se boji slovenščine: Štajerski árgo

Scenarij in režija: Maja Pavlin

Direktor fotografije: Jure Nemec

Argo je po definiciji govorica zelo specifičnih, zaprtih družbenih skupin. Nekdaj je veljal za jezik socialnega dna - marginalnih skupin, kot so kriminalci, tatovi, prostitutke, berači. Danes argo iz margine prehaja v pop kulturo in postaja med mladimi izredno popularen …

Argo je neke vrste obrambni mehanizem pred tem, da bi tujci razumeli kaj se v neki zaprti skupini dogaja. V skupini nastopa kot povezovalni dejavnik zaradi katerega ta skupina sebe pokaže kot izjemno,« nam razloži kulturni antropolog, prof. dr. Rajko Muršič, kot mariborčan zavezan štajerskemu argóju.

S postavitvijo anonimne FB in IG strani »Štajerski argo«, katerima je sledil še izid slovarja, je priljubljenost mariborskega lokalnega govora narastla, postal je tržno, še bolj pa simbolno zanimiv.

Zoran Predin se spominja časov, ko so bili Lačni Franz eni redkih rock bandov, ki se svoje provincialne govorice niso sramovali. Danes je vse več mladih ustvarjalnih mariborčanov na svoj lokalni govor ponosnih, v kar nas prepričajo zgovorni člani treh prepoznavnih mariborskih rock zasedb: Happy Ol' McWeasel, Alo!Stari in LeonArt.

Dokumentarni film štajerski argo poleg glasbe približa tudi z animiranimi ilustracijami mlade avtorice Mine Pavlin Nardin, ki je z zabavnimi karakterji klepetavih golobov oz. mestnih ptičev upodobila samosvojo identiteto urbane mladine.


Premiera 16. februarja 2022 na TV SLO1

Kdo se boji slovenščine: Izolski sleng

Scenarij in režija: Maja Pavlin

Direktor fotografije: Jure Nemec

Meja med slengom in argojem je precej zabrisana. Če je argo specifičen, celo tajni govor, ki ga ljudje uporabljajo zato, da jih drugi ne bi razumeli, je sleng način govora iste generacije, ki omogoča večjo, bogatejšo izraznost in nemalokrat preči meje spodobnega. S slengom se govorci upirajo avtoriteti in podirajo tabuje. Glede na to, kaj je trenutno aktualno, se od vseh interesnih govoric sleng najhitreje spreminja.

Pozornost je pritegnila Izola s svojim slengom katerega slovar sta sestavila in uredila mlada Izolana Mirna Buić in Erik Toth. Tudi izolski sleng je zaživel na FB kjer se je kot rezultat izolske srčnosti in medsebojne povezanosti razvil v dobrodelni projekt … Za Izolane je namreč kljub multikulturnosti značilen močan lokalpatriotizem, ki je osnova za razvoj izolskega slenga. Ta je kombinacija slovenščine, italijanščine in jezikov nekdanje Jugoslavije, ki najbolj slikovito živi med tamkajšnjimi nogometnimi navijači Ribari, potomci delavskega razreda, ki se je v času Delamarisa, Mehanotehnike, Stavbenika, Ladjedelnice ... s tebuhom za kruhom priselil z Balkana.

Predstavnik mlajše generacije Ribarov je tudi bratranec Rudija Bučarja, izolski raper Drill, ki rapa v izolskem slengu.

Eden najbolj prepoznavnih Izolanov Drago Mislej – MEF razloži, da je Izola Jugoslavija v malem, Ribari pa njeni potomci, katerih slogan »Ljubimo tebe več kot sebe« najlepše oriše pripadnost Izolanov temu nekdaj ribiškemu mestu.


Premiera 23. februarja 2022 na TV SLO1

Kdo se boji slovenščine?: Teorija in praksa

Scenarij in režija Maja Pavlin

Direktorja fotografije: Žiga Trnkoczy in Anton Kralj Serša

»Tradicionalen pouk književnosti je arhivski pouk, ki več ne pride v poštev,« pravi literarna zgodovinarka, prof. dr. Milena Mileva Blažić, ki poudarja, da je potrebno mladim literaturo približati na sodoben način: »Lahko je impro liga, lahko je rap, lahko je tudi sinhronizacija … nikakor pa ne smemo preskočiti branja!«

Pesnik, pisatelj in eden začetnikov impro lige, Andrej Rozman Roza pa nadaljuje: »Bistvo jezika je, da se razumemo. Pomembno je, da je jezik jasen in izrazen. Če je nekaj slovnično pravilno še ni nujno, da je tudi jezikovno pravilno.«

V dokumentarnem filmu so se zato podali iskat presečišča med teorijo in prakso. Mladi Improligaši oz. Šilaši (ŠILA je šolska impro liga) se skozi zabavno in sproščeno ustvarjalnost srečujejo z različnimi zvrstmi jezika – od zborne do pogovorne in narečne slovenščine, predvsem pa se učijo rabe jezika v kontekstu jasnega izražanja idej in misli.

Eno zgodnejših zabavnih srečanj z bogastvom slovenskega jezika so tudi sinhronizirane risanke. Režiser in igralec Jernej Kuntner pri sinhonizaciji družinskih kino risank prisega na pestrost karakterjev pri čemer rad posega po slovenskih narečjih in slengu, risanke na TV SLO pa nagovarjajo naše najmlajše zato režiserka Nana Milčinski in igralka Maša Derganc k njihovi sinhronizaciji pristopata z veliko odgovornostjo do slovenskega jezika - ŽIV ŽAV risanke otroke jezikovno vzgajajo.

Osnovnošolca Maks in Beni obožujeta kakovostno sinhronizirane risanke – tako tiste na velikem platnu kot ŽIV ŽAV na TV SLO. Ob tem Maks poudarja, kako pomembno je, da najprej osvojimo znanje pravilne rabe slovenščine, da bi se kasneje lahko sproščeno igrali z jezikom.