14.07.2015
Klasika Slovenia: Skladbe za orkester, 1. del
SIGIC – Slovenski glasbenoinformacijski center ponovno opozarja na nedavno izdano in še vedno aktualno kompilacijo slovenske simfonične glasbe "Klasika Slovenia: Skladbe za orkester, 1. del / Orchestral Works Vol. 1".
Z letom 2011 je SIGIC začel izdajati pregledne kompilacijske zgoščenke, s katerimi predstavlja aktualne glasbene presežke v posameznih glasbenih žanrih. Prva v vrsti je bila zgoščenka Jazz Slovenia 2011, sledili pa so ji Etno Slovenia 2011 in Eksperiment Slovenia, sedaj pa se jima pridružuje Klasika Slovenia: Skladbe za orkester, 1. del / Orchestral Works Vol. 1, ki stoji na začetku ambicioznega načrta predstavitve ključnih del slovenske umetniške oziroma klasične glasbe. Tokratna izdaja prinaša cvetober izpod skladateljskih peres »klasikov« slovenske orkestrske glasbe 20. stoletja.
Izbor skladb je opravila strokovna komisija priznanih poznavalcev s področja slovenske klasične oziroma orkestrske glasbe v sestavi: dr. Aleš Nagode, dr. Borut Smrekar in skladatelj Nenad Firšt. Na zgoščenki je moč prisluhniti nekaterim najbolj presežnim mojstrovinam, ki so jih napisali slovenski skladatelji Anton Lajovic, Slavko Osterc, Marjan Kozina, Primož Ramovš, Uroš Krek, Marijan Lipovšek, Lucijan Marija Škerjanc, Matija Bravničar, Demetrij Žebre in Zvonimir Ciglič. Skladbe na arhivskih posnetkih so izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Godalni orkester RTV Ljubljana in Komorni orkester RTV Ljubljana, ki so jim dirigirali maestri Uroš Lajovic, Samo Hubad, Marko Munih in Simon Krečič. V vlogi solistov sta nastopila violinist Igor Ozim in Slovenski godalni kvartet. Poglobljeni in informativni spremljajoči esej h kompilaciji je prispeval dr. Gregor Pompe, predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
O odličnosti glasbe na pričujoči zgoščenki je muzikolog dr. Aleš Nagode, eden od članov izbirne komisije, v uvodniku h kompilaciji izrekel, da je »njeno merilo približevanje presežnemu, njen cilj je v neznanem, ne v znanem, v oddaljenosti, ne dosegljivosti, v skrajnem naporu, ne v udobnosti. Njen namen ni hitro in brez truda zadovoljiti človekovo vrojeno težnjo po glasbenem izrazu, ampak izzivati človeški um, da vedno znova in na novo konceptualizira doživljanje svojega notranjega in zunanjega sveta v zvočnih podobah.«