25.09.2016
Klubski maraton koraka v koraku s časom
Klubski maraton Radia Študent, ki že šestnajsto leto zapored s svojim s svojim utečenim programom dela odkriva, spodbuja in izpostavlja še neuveljavljene glasbenike, je 16. 9. na najdaljšo domačo glasbeno odpravo poslal šest obetavnih glasbenih skupin oz posameznikov.

Klubski maraton Radia Študent, ki že šestnajsto leto zapored s svojim s svojim utečenim programom dela odkriva, spodbuja in izpostavlja še neuveljavljene glasbenike, je 16. septembra na najdaljšo domačo glasbeno odpravo poslal šest obetavnih glasbenih skupin oz posameznikov.
Maratonci so večtedenski pohod pričeli v koprskem U.P. Inde, nato bodo v parih ali trojicah, po dolgem in počez obredli številne avtonomne in mladinske klubske prostore po vsej državi. Turneja, ki udeležencem omogoča optimalno izhodišče za prodor na slovensko alternativno glasbeno sceno, se bo sklenila 4. novembra, ko bodo maratonci, utrujeni od dolge poti, toda podprti s kilometrino novih izkušenj, prikorakali v Menzo pri koritu na ljubljansko Metelkovo in se na finalnem večeru vsi skupaj predstavili publiki.
Še preden se je šesterica podala na odpravo, je v studiu Radia Študent posnela radijski koncert v živo ter opravila studijsko snemanje skladb, ki bodo izdane na promocijski zgoščenki Klubski maraton 2016. Kompilacija dvanajstih skladb, ki je luč sveta ugledala na prvi dan turneje, bo kot zastonjski promocijski material dostopna na vseh triindvajsetih koncertnih prizorišč, v digitalni obliki pa je voljo na platformi Založbe Radia Študent.
Na odrih slovenskega klubovja bodo v okviru maratona gostovali: ambientalni in distorzirani pesnik Gašper Torkar, izpovedni kantavtorski aktivist Miha Peterlič, blackmetalski enoosebnež Noč, dvojec Memowu, ki se ziblje v polju popularnih in alternativnih glasb, avdiovizualna impro elektronska trojka NeoPogo ter fantovska trojica Blue Town’s Radio, ki navdih črpa tako pri bluzovskih kot pri psihoaktivnih izpeljankah britanskega rocka 60. let in 70. let.
Žiga Pucelj, urednik glasbene redakcije Radia Študent, ki v intervjuju spregovori o pregledu petnajstletnega delovanja, novih koncertnih prizoriščih, o letošnji kompilaciji KM16, ki je predvsem v znamenju koraka s časom, v katerem vse več posameznikov glasbo ustvarja s pomočjo danes široko dostopnih digitalnih tehnologij, želi, da bi se letošnjega maratona v čim večjem številu udeležili mladi ljubitelji koncertnega dogajanja.
Kako je prišlo do ideje, da ste na Radiu Študent leta 2001 pričeli z organiziranjem Klubskega maratona? Kakšen je bil glavni namen?
Ideja Klubskega maratona je nastala kot logična posledica razpleta dveh desetletij zgodbe Novega Rocka, legendarnega festivala, katerega sklepno dejanje je bila ravno decentralizacija glavnega dogodka v ljubljanskih Križankah. Takrat je vse večja raznolikost glasbene scene terjala premik v žanrski sliki festivala, ki je ta (kot je bil koncipiran) ni vzdržal, v svojih zadnjih izdihljajih pa je med drugim naslovil tudi vprašanje prihodnosti koncertnih dogodkov in dejavnosti v Sloveniji.
Klubski maraton, kot je bil prvič izveden v letu 2001, je bil torej preslikava že predhodno obstoječe močne podpore, ki jo je Radio Študent izkazoval domačim glasbenim izvajalcem, na širše slovensko klubsko okolje. Glavni namen projekta Klubski maraton je bil in ostaja pronicljivo izpostavljanje še neuveljavljenih domačih glasbenih ustvarjalcev in silovita medijska ter promotorska podpora njihovim kreativnim talentom ter ambicijam za nadaljnji glasbeni razvoj.
KM je idealna platforma za mlade skupine, da preverijo svojo psihofizično kondicijo, ste lani ob 15. letnici naredili evalvacijo? Ob hitrem pogledu na spisek nastopajočih v petnajstih letih, opazimo, da nekatere skupine po turneji prenehajo z delovanjem. Osip je žal večji kot bi si to želeli.
Petnajstletnico Klubskega maratona smo na Radiu Študent obeležili s kompilacijsko izdajo in velikim dogodkom KM15+. V sklopu obeh akcij smo prerešetali anale petnajstih let maratona, tako v obliki radijskih skladb, izpostavljenih v namen maratona, kot v obliki koncertnega programa bivših maratonskih zasedb, ki jih je na dogodku igralo blizu 30, še zdaleč pa niso bile zastopane vse. Iz arhiva obeh akcij jasno sledi, da obstaja tako določen osip v smislu naknadnega prenehanja delovanja bivših maratonskih zasedb, kot tudi obratno - da obstaja močna kontinuiteta in relevanca mnogih bendov, ki so se z domačo javnostjo spoznali ravno skozi turnejo Klubskega maratona.
Ob osipu gre po eni strani za povsem navadne in vselej prisotne faktorje nestabilnosti glasbenih (posebno zelo mladih) zasedb kot takih, te so namreč v temelju krhki organizmi, pogosto osnovani na prijateljstvu, družabni kemiji, mladostni zagnanosti. Po drugi strani pa osipu botruje tudi dejstvo majhnosti slovenskega trga, na katerem kvalitetni izvajalci v miljejih glasbene alternative zelo težko živijo. Za vztrajanje v takih okoliščinah skozi daljše obdobje je potrebna izjemna in iskriva kombinacija, zasedbam, ki so svojo pot iz tega ali onega razloga pač zaključile, pa seveda ne gre ničesar zameriti. Osnovno glasbeno dobro voljo, potrebno za plodno kreativno ustvarjanje, pa je bilo v okviru projekta KM15+ čutiti tudi s strani nekaterih izvajalcev, ki so se za obletnico maratona ponovno zbrali ali zagnali prav v ta namen.
Kaj vam skupine povedo po turneji? Obstaja razlika v obiskanosti med mestom in podeželjem? Kako KM oplaja domačo sceno in obratno?
Klubski maratonci so v veliki večini zelo zadovoljni z izkušnjo, ki jo pridobijo v sklopu sodelovanja na turneji in z vsem kar pride zraven. Seveda so poročila s terena mešana. Del klubskega maratona je tudi suverenost in izvedbena kapaciteta samega klubskega okolja. Nekateri koncerti so obiskani bolje, nekateri žal slabše. Ena zanimivejših ugotovitev je, da najboljše izkušnje maratoncem zagotovijo izrazito samonikli, samoorganizirani prostori, ki morda celo premorejo slabšo infrastrukturo, a to pomanjkanje nadomestijo z zagnanostjo ožje klubske ekipe. Glavni faktor uspešnosti določenega dogodka maratona je torej predvsem takšna ali drugačna scena okoli samega koncertnega/klubskega prostora, ki ustvarja določeno (alternativno) kulturno klimo v svojem kraju.
Dogodki Klubskega maratona so sicer dogodki, ki jih klubi s kvalitetnim glasbenim programom običajno z veseljem sprejmejo, saj izbor zasedb za klubski maraton že od vsega začetka vodi jasna orientacija na kvaliteto in perspektivnost v sklopu turneje predstavljenih zasedb in njihove glasbe. Mnoge od teh zasedb bodo še leta v prihodnost igrale v teh prostorih, z njimi razvile odnos in podobno. Seveda pa je Klubski maraton tudi zgolj en (sicer zelo pomemben) vidik manifestacije stika Radia Študent z domačo glasbeniško in koncertno sceno, ravno podpora domačim izvajalcem in prostorom je ena ključnih splošnih motivacij našega dela (skozi etrsko podporo, kritiko, koncertno, festivalsko in založniško dejavnost).
Je imela letos žirija pri izbiri na natečaju težko delo?
Letos je bilo delo žirije morda celo lažje kot kako predhodno leto. Število zbranih prijav je bilo sicer povsem primerljivo predhodnim izvedbam, vendar pa je bil konsenz znotraj žirije tokrat presenetljivo močan. Žirijo je sestavljalo pet rednih sodelavcev glasbene redakcije Radia Študent. Ob razmisleku o žirantih so relevantni dejavniki predvsem kritična pronicljivosti posameznikov in njihov individualni pregled aktualnega dogajanja na domači sceni ter seveda tudi žanrski diapazon, ki ga žirija kot celota lahko kvalitetno pokrije. Letošnji izbor maratoncev je bil v zelo veliki meri podkrepljen s predhodnim poznavanjem vseh izbrancev, katerih kvalitete smo kot posamezniki ali redakcija prepoznavali že pred samo prijavo na natečaj.
Kar dva od šestih letošnjih maratoncev sta se udeležila tudi natečaja Frišn. Je to naključje? Morda razmišljate o povezovanju z drugimi natečaji?
To je in ni naključje. Predvsem je tu ključno dejstvo, da projekt Klubski maraton na Radiu Študent podpirajo posamezniki, ki so v veliko primerih tudi sami močno vpleteni in zelo dobro informirani v zvezi z dogajanjem na domači sceni, kar seveda vključuje pregled nad drugimi sorodnimi iniciativami in povezanimi vsebinami. Vse domače iniciative, ki zaganjajo in podpirajo kvalitetno domačo produkcijo seveda brezpogojno podpiramo.
Prav tako je Radio Študent odprt kar najširšim možnostim plodnega sodelovanja, vendar trenutno povezovanje na tem nivoju ne obstaja, čeravno razmisleki seveda tečejo v številne smeri in se povsod odpirajo novi potenciali. Vsekakor pa se zdi nujna tudi pluralnost podobnih iniciativ, ki tako ponujajo več različnih vpogledov v isto ali vsaj podobno vsebino. Tako stanje nas veseli!
Že šestnajstič zapored je pri Založbi RŠ izšla kompilacija, ki kot vedno vsebuje po dve skladi vsakega izvajalca. Kje se giblje glasba, ki je zastopana na letošnji kompilaciji?
Letošnja kompilacija KM16 je predvsem v znamenju koraka s časom, v katerem vse več posameznikov glasbo ustvarja s pomočjo danes široko dostopnih digitalnih orodij in to v veliko primerih počnejo sami ali v manjših, neklasično sestavljenih zasedbah. Žanrsko je kompilacija izjemno raznolika, giblje pa se od zelo suverenega skupinskega rock pesmopisja Blue Town's Radio do solističnih eksperimentalnih zvočnih krajin Gašperja Torkarja, med tema dvema skrajnostma pa se glasba stilsko premika preko sodobnega urbanega popa zasedbe Memowu in kantavtorstva Mihe Peterliča, radikalnih nadžanrskih izpeljank black metala Noč in elektronskih ritmov ter audiovizualne improvizacije trojca NeoPogo.
Se število in vrstni red sodelujočih glasbenih prostorov z leti spreminja?
Vrstni red turneje Klubskega maratona v zadnjih letih ni bil nikoli vnaprej fiksiran, prav tako ne nabor klubov. Nabor klubov se logično skozi leta nekoliko spreminja, v prvi vrsti zaradi okoliščin na sami klubski sceni. Zato pogosto iščemo nove prostore v katerih bi organizatorji želeli sprejeti ekspedicijo maratoncev in tako je tudi letos. Letošnja turneja bo prvič gostovala v prostorih Tamkoučiri Celje, Špajz v Slovenj Gradcu ter v čisto novem prostoru v Carinarnici v Novi Gorici. Skupaj bo Klubski maraton 2016 vključeval 22 dogodkov po 21 izbranih lokacijah širom Slovenije, med katerimi so seveda tudi že dolga leta ustaljeni centri lokalnih kulturnih in glasbenih scen pri nas.
Kdaj bo po vašem mnenju prišel čas, ko bo KM prebil bariero in postal zanimiv za širše množice?
To vprašanje je vselej v prvi vrsti vprašanje klime na širši sceni ter tudi vprašanje kulturne in medijske politike. Po pravilu razvoja mladih glasbenih zasedb od popolnoma nepoznanih imen do ključnih akterjev domače scene Klubski maraton zaseda točno mesto, ki mu pripada, to je, mesto dogodkovja na domači alternativni sceni, ki zavoljo razmer na trgu in v medijih ni deležna veliko pozornosti širše javnosti. Vprašanje bariere je zato že v temelju paradoksalno, saj projekt predpostavlja določen, zelo specifičen prostor in čas v katerem se znajde mlado, še ne poznano glasbeno ime. Prav tako Klubski maraton bistveno določa kriterij kvalitete/kreativnosti, ki v širšem kulturnem in medijskem prostoru danes ni zelo pomemben dejavnik v smislu javnega prepoznanja neke določene kulturne produkcije.
V smislu učinka pa je Klubski maraton že daljše obdobje relevanten tudi za širše množice. Je namreč glavni pobudnik, ki prvi odkriva ter v javnost pošilja številna imena, ki v prihodnjih letih soustvarjajo tudi širše vidno kvalitetno domačo glasbeno produkcijo, kar je razvidno tako iz programov klubske scene in festivalov, kot tudi iz medijskih profilov mnogih zasedb, ki so svojo javno pot začele s Klubskim maratonom Radia Študent.
Kje pridobite sredstva za izvedbo tako velikega projekta?
Klubski maraton je finančno podprt s strani Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za kulturo ter združenja Sazas, seveda prispevajo tudi različni sponzorji. Del stroška turneje pa prevzemajo tudi sami klubi, ki prispevajo delež k osnovnim stroškom prevoza ter gostovanja skupin.
Bi želeli še kaj dodati?
Želel bi predvsem povabiti vse, predvsem pa mlade ljubitelje koncertnega dogajanja in kvalitetne nove glasbe naj se udeležijo koncertov na lokalnem nivoju in naj s tem podprejo aktivne lokalne scene ter dajo zagon mladim zasedbam, ki krojijo letošnjo turnejo.