Knjiga o operi Kačji pastir

Pavle Merkù je svojo opero ustvaril v letih 1975 in 1976. V njej je svoj glasbeni slog (t.i. "neoekspresionizem") obogatil z elementi iz slovenske ljudske glasbe in italijanske operne tradicije, prepoznavni pa so tudi namigi na tiste skladatelje, ki jih je Merkù cenil. Pomenljiva je tudi skladateljeva odločitev, da se opera izvaja tako v slovenščini kot italijanščini, obe verziji sta si enakovredni. Po mnenju stroke glasbena govorica Kačjega pastirja sintetizira Merkujeve stare in nove kompozicijske izkušnje, zato predstavlja središče in višek njegovega ustvarjanja. Naj omenimo še, da je tudi tokrat, za potrebe libreta opere, skladatelj posegel po poeziji Svetlane Makarović. Knjiga Kačji pastir - La Libellula: glasbena večjezičnost opere Pavleta Merkuja je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani, in sicer v zbirki Glasba na Slovenskem po 1918.  

Avtorica Sara Zupančič (1988) je leta 2009 diplomirala iz klavirja na tržaškem Glasbenem konservatoriju Guiseppeja Tartinija, leta 2016 pa nato še magistrirala na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Za svoje magistrsko delo o Pavletu Merkuju in njegovi glasbi je prejela prvo nagrado na 15. uradnem natečaju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela ter študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.