Ko se srečata mojstra

Glasbena matica Ljubljana skladno s svojim poslanstvom vneto in pozorno skrbi za poustvarjalnost samospevov. V koncertnem ciklu Glasbene matice se je v ponedeljek, 13. novembra, v Viteški dvorani ljubljanskih Križank odvil glasbeni večer, ki sta ga izvedla sopranistka Nika Gorič in pianist Johan Barnoin. Z vsem spoštovanjem do izvajalcev tega cikla je treba omeniti, da je bil komorni večer svojevrsten vrhunec, ki ga ni mogoče obiti in si zasluži posebno pozornost strokovne javnosti. Snovalci ciklusa so poznavalci slovenskih pevskih solistov mlajše generacije, pozorno sledijo njihovim uspehom in presežkom, zato ne čudi, da so v goste povabili Niko Gorič, ki sodi med najbolj priznane in mednarodno uveljavljene operne in koncertne poustvarjalce njene generacije. Je izjemno nadarjena umetnica z odlično pevsko izobrazbo in prepričljivo odrsko prezenco, v čemer se je izbrusila na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu in na Kraljevi akademiji v Londonu. Njene reference so izjemne, kot potrjuje priznanje »Queen's Commendation for Excellence« in naziv »Associate of Royal Academy of Music«, ki jo postavljata na piedestal mladih evropskih umetnikov. Bila je prejemnica prestižnih štipendij, med drugim Marie Callas. Nastopa na koncertnih odrih, kot so Berlinska filharmonija, Sydneyjska opera, hamburška Filharmonija na Labi itd., večkrat pa je nastopila tudi s Slovensko filharmonijo in na mednarodnih festivalih. Uveljavlja se tako s klasičnim kot povsem sodobnim repertoarjem, kot je na primer nova opera Blühen (Razcvet) Vita Žuraja, ki je nastala po naročilu Frankfurtske opere in bila po uspešnih predstavah razglašena za operno noviteto leta 2023. Johan Barnoin in Nika Gorič že vrsto let tvorita mojstrski tandem, ki ju postavlja v sam vrh umetniških zasedb samospeva. Odlikuje ju izjemno sožitje vseh glasbenih prvin in plemenita simbioza, ki vodi v umetnost harmonije sfer, zato si za koncert v ljubljanski Viteški dvorani zaslužita poklon, kot je prepoznalo tudi občinstvo in njun nastop nagradilo z dolgim aplavzom. 

Francoski pianist Johan Barnoin izhaja iz Nice, kjer je najprej končal šolanje na tamkajšnjem konservatoriju, nato pa študiral na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. Že med študijem je kot pianist spremljevalec sodeloval na različnih mojstrskih tečajih z violinisti, basisti in pevci ter se tako zlagoma specializiral za komorno muziciranje. Kot pianist je za izvedbo samospevov prejel nagrado Ludmile Andrews in nagrado Joan Chissell/Rex Stephens Schumann. Po študiju je svoje umetniško delovanje nadaljeval na mojstrskih tečajih in sodeloval z odličnimi glasbeniki, kot so Roger Vignoles, Andrew Weston, Wolfgang Holzmair, Richard Stokes idr, ter se izkazal v programu za mlade umetnike Oxford Lieder. Leta 2015 je debitiral v londonski dvorani Wigmore, in sicer z mezzosopranistko Adele Boxberger v okviru cikla Crying Out Loud, naslednje leto pa je s sopranistko Loreno Paz Nieto zmagal na že omenjeni platformi za mlade umetnike Oxford Lieder. Med drugim je prejel nagrado na tekmovanju Richard Lewis/Jean Shank. Danes koncertira širom Evrope, pretežno pa deluje v Parizu, kjer poučuje klavir in nastopa v različnih komornih sestavih. 

Program je premišljeno izbrala Nika Gorič in ga posvetila skladateljem pozne romantike in deloma skladbam z ekspresionističnimi prvinami. Vsebinsko se je naslonila na idilo narave in topla čustva hrepenenja, materinskega, otroškega in dekliškega obdobja. Na sporedu, ki je bil vsebinsko in glasbeno smiselno zaokrožen, so bila dela Huga Wolfa, Gustava Mahlerja in Richarda Straussa, ki poosebljajo kulturni prostor zadnje tretjine 19. stoletja in fin de siècla, ter Karla Jeraja in Marija Kogoja, ki sta bila vpeta v dunajski prostor zgodnjega 20. stoletja. Izbor je ponudil široko paleto drobnih romantično-ekspresivnih umetnin, ki so pred oba izvajalca postavljala vrsto umetniških izzivov. Niko Gorič poznamo kot umetnico s poglobljenim izražanjem tako vsebinskih kot tehničnih prvin posameznih del, in tudi tokrat je potrdila svoj pevski talent in z neverjetno lahkotnostjo izražala harmonijo sfer, četudi je posegala po skladbah s številnimi tehničnimi in izrazno zahtevnimi pastmi. Njen nastop je bil v vseh pogledih bravurozen. Vloga Johana Barnoina nikakor ni bila zgolj spremljevalna, navsezadnje so bila že izbrana takšna dela, ki klavirju namenjajo umetniško enakovredno vlogo. Pri tem pa ni samoumevno, da je pianist spremljevalec tako izrazno spoštljiv do vokala in da zna hkrati primerno izstopati, ko napoči njegov čas. Barnoin je izjemen pianist, izvrsten tehnik in izrazno pronicljiv umetnik s sposobnostjo tankočutnega prilagajanja, kakršnega zmorejo le pravi mojstri. 

Johan Barnoin in Nika Gorič že vrsto let tvorita mojstrski tandem, ki ju postavlja v sam vrh umetniških zasedb samospeva. Odlikuje ju izjemno sožitje vseh glasbenih prvin in plemenita simbioza, ki vodi v umetnost harmonije sfer, zato si za koncert v ljubljanski Viteški dvorani zaslužita poklon, kot je prepoznalo tudi občinstvo in njun nastop nagradilo z dolgim aplavzom.