Ko učilnica postane koncertna dvorana

Naš odlični tolkalec in profesor tolkal, akademski glasbenik Jaka Strajnar, je ponovno obogatil slovensko glasbeno pedagogiko, tokrat s knjigo Fantastični orkester. Knjiga je novost v ciklu njegovih strokovnih knjig in priročnikov, kot so Svet bobnov (2012), Cajon – slovenska šola cajona (2013), Boomwhackers – zabavne glasbene cevi (2015) in Svet ritmov (2016), ki so izšle v več ponatisih ter mnoge tudi v angleškem in nemškem prevodu. Knjiga Fantastični orkester je zgovorno podnaslovljena Ko učilnica postane koncertna dvorana. Namesto pravih inštrumentov avtor predlaga, naj zaigramo po delih lastnega telesa. S prsti, pestjo, dlanjo ali komolcem lahko udarjamo po šolski mizi ali uporabimo predmete z mize, ki so na dosegu roke, denimo zvezek, svinčnik, ravnilo, peresnica, ključi ipd., predlaga pa tudi uporabo lončkov. Knjigo odlikuje metodično didaktična dovršenost. Poglavja so razdeljena na tri težavnostne stopnje: »Osnove« (začetna stopnja), »Korak naprej« (nadaljevalna stopnja) in »Stopnica višje« (nadgradnja). Tako nas vodi od osnovne tehnike igranja in začetnih lahkih vzorcev do daljših vzorcev in ritmov ter novih tehnik. V nadgradnji predstavlja daljše enoglasne in večglasne vzorce z možnostjo različnih kombinacij in vključevanja improvizacije. Za začetno stopnjo je avtor ritme nazorno zapisal v tabeli, za nadaljevalno v tabeli in z notnim zapisom, za stopnjo nadgradnja pa z notnim zapisom. Pričujoča knjiga nam s predlaganimi ritmičnimi vsebinami ponuja številne izzive. Redno izvajanje ritmov skozi daljši čas otrokom omogoča, da v motoričnih spretnostih in koordinaciji napredujejo, hkrati pa razvijajo ritmični posluh. Knjigo lahko uporabljamo pri glasbenih dejavnostih od vrtca do splošne in glasbene šole. Posebej jo priporočam staršem, ki želijo glasbene dispozicije svojih otrok na zabaven način razvijati doma ter učiteljem, ki poučujejo neobvezne in obvezne izbirne predmete v osnovni šoli.

Avtor je za pomoč pri učenju pripravil avdio-video posnetke vseh vzorcev, ki jih je več kot sto. Pomagajo nam pri razumevanju in izvedbi posameznega ritma in jih lahko predvajamo otrokom, ki se s pomočjo posnetka naučijo posameznega vzorca. (Posnetki so dostopni na avtorjevi spletni strani. V knjigi bomo našli naslov oziroma QR kodo spletne strani ter geslo za dostop.) Za popestritev ritmičnega izvajanja avtor predlaga izvedbo ob različnih glasbenih predlogah (npr. Queen: We Will Rock You; Nipke: Noben me ne razume ipd.), ki jih je razvrstil po tempu. Predlaga, naj izberemo pesem, ki nam glede na hitrost in težavnost najbolj ustreza. 

Posebna pozornost je namenjena dominantnosti rok. Ker so pri vseh ritmih zapisani razporedi rok, avtor opozarja, da pri vseh zapisih izhaja iz dominantnosti desne roke. Za levičarje ponuja možnost, da se vzorec izvaja z nespremenjenim razporedom rok, izvede pa se lahko tudi z obratnim razporedom. Obratni razpored bi bil zagotovo velik izziv tudi za desničarje. V knjigi je metodično razdelan tudi postopek učenja vzorcev. Ritmične vzorce sprva izvajamo ob ritmični izreki opisa posameznega udarca, kot na primer »pest, dlan, plosk, pavza«. V nadaljevanju naj bi govor izpustili. Po vsakem zapisu ritmičnega vzorca avtor niza številne ideje za nadgradnjo ali popestritev, kot so večkratno ponavljanje posameznega vzorca, povezovanje različnih vzorcev v daljši ritem, izvajanje ob predlaganih glasbenih podlagah, na primer zabavne glasbe. Ker večkratno, dolgotrajno ponavljanje enakega vzorca lahko postane monotono in dolgočasno, avtor predlaga uvedbo prehoda. To je nov ritmični vzorec, ki pripomore k večji pestrosti, muzikalnosti in lahko logično poveže posamezne dele skladbe, kot so uvod, kitice, refren itd. Za razgibanje in popestritev ritma predlaga tudi uvedbo poudarkov – »glasnih not«, ki jih izvajamo v kombinaciji s tihimi. 

Čeprav naslov Fantastični orkester v misli prikliče inštrumentalno glasbo in z njo povezano glasbeno dejavnost igranja na inštrumente, avtor ne pozablja na drugo izvajalsko možnost – petje. V idejah, ki so vsakokrat nanizane pod posameznimi ritmi, nas vedno znova spomni, da ob izvajanju ritmičnega vzorca lahko tudi zapojemo. Ob tem predlaga številne dandanes malodane pozabljene ljudske pesmi, večinoma slovenske. 

V knjigi je izpostavljena glasbena ustvarjalnost s spodbudami za njen razvoj. Avtor predlaga, naj si otroci izmislijo svoje kombinacije udarcev ali pa naj si izmislijo svoje prehode med ritmičnimi vzorci. Spodbuja nas, naj za dane ali izmišljene ritme sami ustvarimo ustrezna besedila ali melodije. Ritmi naj ne ostanejo na ravni naključnega izmišljanja – avtor je v ta namen pripravil posebno tabelo, kamor lahko različne vzorce zapišemo. Tako lahko nastanejo prave partiture, ki nam omogočajo, da izmišljene vsebine po dolgem času ponovno obudimo z izvedbo. V ritmičnem izvajanju lahko najdemo tudi spodbude za razvoj socialnih veščin, saj so številne ritmične vsebine namenjene izvajanju v paru. Vsekakor uglašeno skupinsko muziciranje močno vpliva na skupinsko dinamiko in v doživljanju lastnega izvajanja razred poveže na poseben način. 

Avtor v uvodu knjige opozarja na pereč problem sodobnega časa, opaža namreč »velik upad koordiniranja gibov otrok«. Enostavne ritmične vzorce, ki so jih nekoč brez težav izvajali vrtčevski otroci, danes pogosto s težavo odigrajo učenci drugega triletja osnovne šole. Pričujoča knjiga nam s predlaganimi ritmičnimi vsebinami ponuja številne izzive. Redno izvajanje ritmov skozi daljši čas otrokom omogoča, da v motoričnih spretnostih in koordinaciji napredujejo, hkrati pa razvijajo ritmični posluh. Knjigo lahko uporabljamo pri glasbenih dejavnostih od vrtca do splošne in glasbene šole. Posebej jo priporočam staršem, ki želijo glasbene dispozicije svojih otrok na zabaven način razvijati doma ter učiteljem, ki poučujejo neobvezne in obvezne izbirne predmete v osnovni šoli, predvsem Umetnost, Ansambelsko igro ali Glasbeni projekt. Jaku Strajnarju smo hvaležni, da polni vrzeli na področju izvirne slovenske glasbenopedagoške izvajalske literature.