27.10.2022
Kolonizacija zvočnega obrobja
Peta kompilacija iz serije Access Frame spletne založbe Kamizdat prinaša presek ženske ustvarjalnosti na področju elektronske, eksperimentalne, ambientalne in nekonvencionalne kantavtorske glasbe.
Različne izvajalke
Access Frame: Colony
Kamizdat
2022
S serijo tematskih kompilacij Access Frame, ki sporadično izhajajo od leta 2016, ljubljanska spletna založba Kamizdat nudi vpogled v domačo (ob)robno elektronsko plesno, eksperimentalno in zvočno-umetniško ustvarjalnost. Vsaka edicija gravitira okoli nosilne teme oziroma koncepta in predstavlja prerez produkcij vidnejših predstavnic in predstavnikov te nišne scene, ki se gradi okoli intimnih koncertno-klubskih dogodkov z živimi nastopi, AV performansi, zvočnimi instalacijami in drugimi multidisciplinarnimi pristopi. S kuriranjem tovrstnih izdaj založba skrbi za vidnost bolj in manj znanih zvočnih avanturistk in avanturistov ter tudi za zgodovinjenje avtohtone produkcije, ki sicer ostaja razpršena po neštetih spletnih kuloarjih. Toda izpostaviti moramo, da lahko megalomanskost kompilacij, kot je s kar petindvajsetimi komadi bila na primer lanska predhodnica Access Frame: Monstrosity, bežne poslušalce, ki bi bili željni odkrivanja novih muzik, odvrne od raziskovanja. Premeteno in dosledno kuriranje je vselej tisto, ki naredi razliko med naključno zbirko komadov, povezanih le navidezno, in ubrano selekcijo estetsko, žanrsko ali kako drugače sorodnih glasbenih del, ki kot celota ponujajo globlji uvid ali delujejo kot spekulativna zvočna fikcija, kot to drži v primeru kompilacije ISKRA DELTA: Onboarding Soundscapes. Četudi bi kompilacija v smislu estetske zaokroženosti bolje delovala v dveh delih, enem bolj kantavtorskem ter drugem bolj ambientalno-eksperimentalnem, vseeno predstavlja priročno izhodišče za vsakogar, ki bi želel na preprost in dostopen način dobiti vtis o aktualni ženski produkciji na slovenski eksperimentalni elektronski in bolj splošno robni glasbeni sceni.
Zadnja kompilacija založbe Kamizdat s podnaslovom Colony je s samo dvanajstimi skladbami veliko bolj obvladljiv zalogaj. Tudi konceptualno je veliko jasnejša od nekaterih predhodnic, saj predstavlja dvanajst slovenskih (in v Sloveniji živečih) producentk, glasbenic in zvočnih umetnic različnih generacij, ki izhajajo iz sfer ambienta, elektroakustične in sodobne komponirane glasbe, kantavtorskih voda, nojza in drugih zvočnih praks. Zaradi precejšnje estetske enovitosti vključenih skladb kompilacija deluje presenetljivo kompaktno. Le občasno preseneti s kakšno produkcijo, ki ob boku pretežno eksperimentalno-ambientalnih skladb nekoliko štrli ven. Tak je, recimo, komad Odide v Ljubljani situirane srbske ustvarjalke Kezz, primer vokalne elektronike z otožnim balkanskim melosom, ki stilistično spominja na Valižanko Kelly Lee Owens. Pesem Tiger, v kateri branje poezije Kristine Kočan spremlja Samo Šalamon na banju, poskusi ustvariti cinematično atmosfero, da bi reflektirala podobe ameriške krajine, ujete v verzih, a je preveč predvidljiva in melodramatična. Nastja Janžekovič iz zasedbe Psihedelavci v delu Organi Vinila 1984 zabrede proti avantgardi, minimalizmu in sakralni glasbi ter nas v igri odzvanjajočih vokalnih (dis)harmonij v stilu homerskih siren, orientalskih tonalitet, violinskega dromljanja, psihedeličnih perkusij in drugih detajlov posrka v en tak das Unheimliche vajb. Med bolj kantavtorskimi skladbami najbolj izstopa zaključna Mi gradimo haloške pianistke in vokalistke Muzikačaka. Slednja predstavlja eno njenih aranžmajsko najbolj domiselnih in tekstno najbolj evokativnih skladb doslej (asociacije na new age, avant pop in ljudsko glasbo), ki v utopičnem duhu poziva h gradnji novega sveta na ruševinah.
Sicer kompilacijo sestavljajo predvsem »potopitvene«, ponekod bolj statične in repetitivne, drugod bolj dinamične in večplastne zvočne pokrajine, v katerih lahko raziskujemo lastno avdiogeografijo. Anonimna ustvarjalka ala pelicula, ki kmalu napoveduje debi pri Kamizdatu, predstavlja prikupni sodobni nokturno z naslovom formation22, v katerem se lagodno raztezajo in krčijo digitalni feedbacki in procesirani posnetki grmenja in dežja. Zvočna umetnica in umetnik Saša Spačal in Pim Boreel v »mikrobiološki zvočni skulpturi« Surrogacy (Edit) aludirata na glitchy IDM modularne estetike iz zgodnjih let novega tisočletja. 22nds (Maja Kraljič) z atmosferično skladbo Anticipation posega v polje živega kodiranja, vendar je rezultat bolj kot ne skica, ki bi potrebovala še nekaj posegov. Podobno neimpresivno izpadejo distorzirani zvočni valovi in vilinsko petje nojzerskega kosa Naval Cry Kikiriki (Nina Farič). Nekoliko bolj intenzivno nas udarijo repetitivni, industrijsko hladni sintovski zvočni zidovi epske dark ambient skladbe Živa (Mix) nojzerskega kolektiva Kikimore, ki nekoliko vlečejo na glasbo Johna Carpenterja. V bolj nebeške svetove nas potegnejo poskakujoče in sčasoma vse bolj zgoščene melodije digitalne harfe glasbenice rouge-ah (Urška Preis) v skladbi námunámu.
Kot vrhunca kompilacije moramo izpostaviti dve skladbi. Prva je Anthive zvočne umetnice in arhivistke Ide Hiršenfelder, bolj znane kot beepblip – domiselna, večplastna, zelo dodelana kompozicija, polna vznemirljivih modularnih rjovenj in piskov, terenskih posnetkov in drugih akuzmatičnih zvokov. Deluje kot bioakustični sprehod po gozdnih tleh, potem pa se spustimo v mravljiščni labirint in se izgubljamo po njegovih neskončnih hodnikih in sobanah. Drugi presežek je skladba Ply mladega dvojca Lip Rouge (Karmen Ponikvar in Eva Mulej), ki je junija izdal debitantski EP Tūndâr. Ply od vseh predstavljenih skladb še najbolj uteleša sodobne estetske tangente na presečišču ambienta in elektroakustike, saj se ponaša z nekakšno psevdopripovednostjo, ki poslušalca vodi skozi ta zvočni svet. Definira jo nadvse cinematična zvočna podoba, v kateri najdemo kompleksen preplet terenskih posnetkov s postaj in javnih prostorov, človeške pogovore, smeh in hojo, veter in vodne zvoke, posnetke iz kakšne razstave, deklamacije ustvarjalk, dromljajočo sintovsko podstat, abstraktno živalsko piskanje in druge zvočne fragmente. Lip Rouge nedvomno spada med najbolj obetavne mlade eksperimentatorke na sceni in veliko obeta.
Četudi bi kompilacija v smislu estetske zaokroženosti bolje delovala v dveh delih, enem bolj kantavtorskem ter drugem bolj ambientalno-eksperimentalnem, vseeno predstavlja priročno izhodišče za vsakogar, ki bi želel na preprost in dostopen način dobiti vtis o aktualni ženski produkciji na slovenski eksperimentalni elektronski in bolj splošno robni glasbeni sceni.