Komična opera

Kot glasbenogledališka zvrst je komorna opera logični in močno dobrodošli pendant precej bolj standardne »velike« opere, ki jo (vsaj pri nas) gojijo nacionalne operne hiše. Komorna opera je prav tako prava zakladnica manj znanih, a pogosto izvirnih ter v umetniškem (estetskem, izpovednem, družbenokritičnem ipd.) smislu izjemno vrednih del. V slovenski kulturni prostor tovrstna dela vnaša Slovensko komorno glasbeno gledališče, ki je v letošnji sezoni med drugim postreglo z novo predstavo. Premiera je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v torek, 8. oktobra. Ženitev je predstava, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Občinstvo razvaja s prikupno glasbo, bogato vizualno podobo, nasmeje z okusnim humorjem ter nenazadnje na visoki izvedbeni in umetniški ravni dokazuje profesionalnost našega izjemnega glasbenogledališkega ansambla, ki si vsekakor zasluži pozornost širše glasbene javnosti in nadaljnjo podporo v svojem delovanju in umetniškem razvoju.

Gre za Ženitev – komično dvodejanko, za katero je češki skladatelj Bohuslav Jan Martinů (1890-1959) napisal glasbo ter pripravil libreto, in sicer na podlagi istoimenske komedije ruskega dramatika Nikolaja Vasiljeviča Gogolja (1809–1852). Libreto je v slovenščino spretno prevedel Klemen Torkar. Martinůjevo delo, nastalo leta 1953, je za manjšo orkestrsko zasedbo leta 1989 priredil Udo Zimmermann, kar mu je dalo značaj komorne opere. Ta, poleg orkestra, zahteva še osem pevskih vlog. V produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča so jih zasedli Katja Konvalinka (v glavni vlogi nesojene neveste Agafje; Konvalinka je tudi producentka predstave in predsednica SKGG-ja), Rok Bavčar, Janko Volčanšek, Žiga Kasagić in Gregor Ravnik (kot Agafjini bolj ali manj zagnani snubci), Barbara Sorč (Agafjina zaščitniška teta) ter Irena Yebuah Tiran in Klemen Torkar (zvitorepa ženitna posrednika Fjokla in Kočkarjov). Pridružila sta se jim še Manca Kosi in Matej Prevc v govorjenih vlogah televizijske voditeljice in kamermana; Nana Milčinski je namreč z izjemno uspešnim režijskim posegom dogajanje postavila v današnji čas, natančneje v televizijski studio med snemanjem resničnostnega šova. Za precej klasično, a izjemno privlačno in elegantno vizualno podobo so poskrbeli scenograf Jaro Ješe, kostumografinja Maja Sotošek in vizažistka Mateja Gradišek.

Ženitev se je izkazala za izvrstno programsko izbiro, katere bogati potencial je resnično zasijal v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Vsi vokalni solisti so podali optimalne interpretacije svojih vlog, v katerih so razkazali ne le brezhibno tehniko in kulturo petja pri izvajanju nikakor enostavno napisanih partov, temveč tudi izvrstne igralske sposobnosti, kajti komedijo, ki s svojo družbeno satirično vsebino pogosto posega po klišejih, ni enostavno obdržati nad ravnjo banalnosti ter znotraj sfere kvalitetnega humorja. Pri karakterizaciji vlog, ki jo je skladatelj izvrstno odel v svoj prepoznavno slikoviti glasbeni jezik, je bil pevcem v veliko oporo izvrstni Orkester Slovenskega komornega glasbenega gledališča pod vodstvom Simona Dvoršaka.

Če povzamem kratki oris najnovejše premiere Slovenskega komornega glasbenega gledališča: Ženitev je predstava, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Občinstvo razvaja s prikupno glasbo, bogato vizualno podobo, nasmeje z okusnim humorjem ter nenazadnje na visoki izvedbeni in umetniški ravni dokazuje profesionalnost našega izjemnega glasbenogledališkega ansambla, ki si vsekakor zasluži pozornost širše glasbene javnosti in nadaljnjo podporo v svojem delovanju in umetniškem razvoju.