18.11.2018

Ljubezen je most

V zadnjem času ste morda slišali za žanrsko mešano glasbeno tvorbo Generator. Z nedavno predstavitvijo prvenca Open Eyes je ta devetčlanska zasedba zdaj uradno postala del domače scene popularne glasbe ter jo z dvanajstimi pesmimi in s poudarkom na nastopu tudi prevetrila.

Robert Šercer

Open Eyes

Generator

Open Eyes

samozaložba
2018

V zadnjem času ste morda slišali za žanrsko mešano glasbeno tvorbo Generator. Z nedavno predstavitvijo prvenca Open Eyes je ta devetčlanska zasedba zdaj uradno postala del domače scene popularne glasbe ter jo z dvanajstimi pesmimi in s poudarkom na nastopu tudi prevetrila. Če gre za popularno, mestoma plesno glasbo, pa je njeno ozadje karseda nekomercialno, v svojem bistvu alternativno. Pogosti nastopi v zadnjih dveh letih ter globalna, angleška govorica namesto domače so dobri izgledi za prodor prek meja domače grude (menda je največ zanimanja za republike iz nekdanje skupne države). Iz neobveznega »jammanja« je nastala konkretna glasbena skupina, ki je večji del materiala posnela v enem samem tednu.

Gre za polnokrvni glasbeni izdelek na sceni domače popularne glasbe, kjer pogosto vladata togost in generični glasbeni izraz, ki se ravna po tržni logiki, ne da bi bil pri tem uspešen. Generator se na pričujočem albumu po principu »manj je več« in z upoštevanjem nujnih glasbenih meja izogne izvajalski ignoranci, distanci in prepotentnosti.

Klasično postavitev benda z dvema kitarama, ritem sekcijo in pevko nadgrajujejo klaviaturist s spremljevalnimi vokali ter pihalno-trobilni trojček. Naslovna pesem poslušalca takoj vpelje v topel in mehak zazib, že skoraj plesno atmosfero pa z izstopajočo izpovedno liriko podpre slogovno razvita pevka Anine Trobec, ki je pred leti na Otoku, kjer se je strokovno usposabljala, spoznala svojega sedanjega partnerja, klaviaturista Josepha Wheba. Kompozicije in besedila so njuno skupno maslo, polega tega pa je Joe pomagal še pri mešanju zvoka. Za mastering je v studiu Lotos Music Generator poskrbel Miha Arnuš – Arni. Album spremlja knjižica, ki izdaja raznovrstne relacije. Ovitek je dovršeno in simpatično oblikoval Aljaž Košir – Fejzo, fotografijo močno naličene ženskega osebe z odprto-zaprtimi očmi je posnela Ana Lazovski. Priimka Turk in Špelko sestavljata večino benda. Najprepoznavnejši je bržkone Marko Turk – Tučo, ki dobro pokriva jugovzhodno regijo. Pozavnist Gregor Turk in saksofonist Mitja Turk, ki ob trobentaču Denisu Androiću sestavljata brass trojček, z glavnim kitaristom Turkom nista v sorodu. In ravno trojček je zaslužen za širjenje žanrskih okvirov in trganje toge glasbene »korektnosti«. Skozi celotni album enkrat rahlja in drugič poudarja, zdaj stopa v ospredje in se »pogovarja« s pevko, da bi se nato umaknil v ozadje. Trojček s tem bogati že tako konkretno zastavljeni plesno-glasbeni sestavek. Ritem sekcijo Špelko sestavljata oče in sin; Primoževo poudarjanje je redko v ospredju, saj podpira bobnanje sina Maksima, ki ob pomoči sintetiziranih zvokov Wheba gradi na plesnem karakterju te glasbe. Ob ritem tandem lahko postavimo oba kitarista, tako Turka kot Tomaža Zorka, ki ne glede na vlogo večinoma delujeta subtilno, iz ozadja. Po vzorcu »manj je več« zasedba počasi plete svojo glasbeno zgodbo.

V prvi pesmi albuma, V tvojem objemu umiram, se brezkompromisni aranžma odmika od popularnega. Brezizhodna ljubezen je ena od univerzalnih tem Generatorja. Sledi Frame bend over, ki se razvija s funky-jazzy popom in močno lirično noto, nasploh značilno za album: »To the streets she took me to the corner / To my love to my former / Once soulmates now we're older / She said please lean on my shoulder // I feel my frame bend ... over.« Rahljanje in zategovanje uravnavajo zdaj kak kitarski solo ali prijem, zdaj deli, kjer pihalni trojček dela z bendom, drugič pa solo klaviaturista, ki ga podpira ravno pravšnje število spremljevalnih vokalov, medtem ko kontrolirana dinamika in neizpodbitni tempo nagovarjata h gibanju, pozibavanju, že kar konkretnemu poplesavanju. In če album poganja plesnost, je ta dobrodošla, nenarejena, žanrsko svobodna. Čuti se, da za ponavljajočim se ritmom stoji človek. In tudi ob nalezljivem pevkinem nagovarjanju brass sekcije v močnih refrenih ne moremo govoriti o zgolj dobrem plagiatorstvu ali slabem avtorstvu, pa čeprav ti dišijo po znanih uspešnicah. Trouble me z baladnim začetkom v dubby plesnem vzdušju ob solu trobilca Androića vodi k ležernemu nadaljevanju in v plesno ozračje, kjer se lirski subjekt distancira od intimne medosebne problematike, v kateri se žalost pretaplja skozi srečo v ljubezen. Lirski subjekt je sporočilno inteligenten, izpoveden, čustveno dovzeten, pozitivno naravnan, skratka optimistično bitje, ki se skozi glasbeni stavek razvija, raste, pleše ... 

Še ena karakteristika, že kar preverjena formula Generatorja, so inštrumentalni začetki. Vokalno-glasbeno je zasedba močna v pesmi Dancer, kjer ob solo izletu klaviaturista po tretjini albuma zaslišimo domači jezik, ki ne zaostaja za angleškim. Nadaljevanju dajeta avtorski podpis prehajanje v 7/8 ritem in prirejeni refren znane folklorne pesmi Hajde Jano v skladbi z rastočo dinamiko in nenadnim prehodom v reggae izraz, ki ne deluje uspavalno (Suddenly). Ravno nasprotno, dvigajoča se dinamika skladbi daje na trenutke karnevalski izraz. Na polovici albuma se pozibavamo ob ravno pravem tempu v pomenljivi pesmi Ljubav: »Ljubav samo dodje da me budi, da mi sudi, da mi ne da sna«, ki ji sledi Mother's, v kateri lirski subjekt dregne v družinsko in ljubezensko tematiko. Pri karnevalsko iztekajoči se deseti pesmi Love is the most spet zaslišimo večplastnost devetoglavega izvajalca. Cider bi bil zlahka v sorodu z Mother's, le da je tu zdaj osrednja tematika nekoliko banalna, namreč jabolčni napitek. Album se zaključi z ritmičnim zategovanjem v skladbi TMWIWTG, kjer robotski glas napove še en avtentični sestavek in s tem konec albuma, ki med drugim pravi: »Pelji me tja, kamor hočem iti!« Torej zapri oči, odpri ušesa, poslušaj s srcem, da začutiš, kar slišiš.

Gre za polnokrvni glasbeni izdelek na sceni domače popularne glasbe, kjer pogosto vladata togost in generični glasbeni izraz, ki se ravna po tržni logiki, ne da bi bil pri tem uspešen. Generator se na pričujočem albumu po principu »manj je več« in z upoštevanjem nujnih glasbenih meja izogne izvajalski ignoranci, distanci in prepotentnosti. Kar pa še ni vse. Po lirični plati je sporočilnost na videz enoznačna, a pretkana in močna, refren je ljudski, kitica intimna. Skratka, gre za izpoved in širjenje ljubezni, prave ljubezni. Generator vsekakor ujemite na koncertu!