Matičino slavje ali Moč glasbe

Glasbena matica Ljubljana je inštitucija, ki v slovenski glasbeni zgodovini zaseda posebno mesto. Na Slovenskem je postavila temelje glasbenega šolstva in založništva, skrbela za pevsko kulturo, zborovsko ustvarjalnost in poustvarjalnost, s peto besedo pa tudi za narodno zavest. Letos praznuje 150 let in v sklopu obeleženja te častitljive starosti je pripravila poseben dogodek: izvedbo Händlove obsežne hvalnice sv. Ceciliji, naslovljene Aleksandrovo slavje ali Moč glasbe, HWV 75, ki jo je veliki baročni ustvarjalec napisal leta 1736. Delo je niz recitativov, bravuroznih arij in veličastnih zborov, ki ustvarja izrazito slavnostno vzdušje, zahvaljujoč bogati zasedbi in značaju, in je tako več kot posrečena, res dobro premišljena izbira ob praznovanju Matičinega visokega jubileja. Vsi člani in enote razvejane zasedbe so delovali na visoki tehnični in umetniški ravni ter podali uigrano, uravnoteženo, prefinjeno in slogovno izrazito interpretacijo. Ta je posebno navdušila v točkah, kakršna je bila sklepna, ko sta se v veličastno celoto zlili impozantni zvočni telesi zbora in orkestra.

Händlova partitura zahteva baročni orkester v zasedbi, razširjeni s trobili, pihali in timpani, ter mešani pevski zbor in tri vokalne soliste. Glasbena matica se je za to priložnost odločila povezati z orkestrom Ensemble Cordia iz južnotirolskega Brunecka, ki ga vodi violončelist Stefano Veggetti, sodelujejo pa tudi britanska sopranistka Anna Dennis, britanski tenorist Gwilym Bowen ter slovenski baritonist Matjaž Robavs. Pridružili so se Mešanemu pevskemu zboru Glasbene matice Ljubljana, ki ga je pripravil dirigent Sebastjan Vrhovnik z umetniškimi sodelavkami (pevska pedagoginja Tanja Rupnik, korepetitorka Alina Kolomiets, muzikologinja, strokovnjakinja za baročno glasbo Suzana Ograjenšek). S Suzano Ograjenšek, ki je prispevala tudi izčrpno spremno besedo h koncertu, se je o izzivih projekta pred koncertom pogovarjala predsednica Glasbene matice Veronika Brvar.

Orkester, katerega člani nastopajo na historično ustreznih glasbilih, je razkazal moč in barvitost že v uverturi, v nadaljevanju večera pa smo se naužili še vrhunskega petja. Anna Denis je očarala z milim, prefinjeno oblikovanim in izjemno gibčnim sopranom, s katerim je svoj nastop podala skoraj operno sugestivno. Z enako dovršeno pevsko tehniko in šarmom se je predstavil mladi Gwilym Bowen, temperamentno igralsko pa je pristopil k svojemu partu tudi Matjaž Robavs. Za večino obiskovalcev so bile prave zvezde večera vseeno člani Mešanega pevskega zbora Glasbene matice. Čeprav je omenjena zasedba isti spored predstavila že večer prej v stolnici v Brixnu v Južni Tirolski, je med obiskovalci koncerta v veliki dvorani Slovenske filharmonije v soboto, 8. oktobra, zagotovo bilo več domačih obrazov, ki so prišli podpret nekatere izmed najboljših slovenskih zborovskih pevcev. Ti so pokazali izjemno visoko pevsko kulturo, ki sega od izpopolnjene tehnike z jasno izgovorjavo in zanesljivo intonacijo do naelektrene zbranosti in popolne vživetosti v glasbeno tkivo in vsebino. Vsi člani in enote razvejane zasedbe so delovali na visoki tehnični in umetniški ravni ter podali uigrano, uravnoteženo, prefinjeno in slogovno izrazito interpretacijo. Ta je posebno navdušila v točkah, kakršna je bila sklepna, ko sta se v veličastno celoto zlili impozantni zvočni telesi zbora in orkestra.

S sporedom, katerega naslov in vsebina nagovarjata tako glasbo kot tako kakor tudi letos praznujočo Glasbeno matico Ljubljana, se je ta ugledna glasbena ustanova predstavila v templju slovenske glasbe in nam podarila dogodek, ki bo ostal zapisan v slovenski glasbeni zgodovini. Ob jubileju in uspešno izpeljanem mednarodnem sodelovanju si Glasbena matica Ljubljana ne zasluži zgolj čestitk, temveč tudi hvaležne pohvale. V zadnjih letih je namreč resnično obudila in razširila svoje dejavnosti ter bistveno dopolnila koncertne sporede s pri nas redko izvajanimi velikimi vokalno-inštrumentalnimi deli baroka, klasicizma in romantike.