23.10.2022

Mrvice spomina: Druga plat Državnih ljubimcev

Ob 40. obletnico izida drugega albuma Državni ljubimci s pomočjo arhivov vlečemo na dan drobce zgodbe o njegovem nastanku in o peripetijah, s katerimi so se Pankrti srečevali pri njegovi objavi.

Igor Bašin

Razglednica ZKP ob izidu Državnih ljubimcev.
Foto: Vojko Flegar

V petek, 21. oktobra, so Pankrti spet priredili jubilejni koncert v Hali Tivoli. Ob 45. obletnici nastanka in prvega koncerta na gimnaziji v Mostah v Ljubljani so obeležili še 40. obletnico izida drugega albuma Državni ljubimci, ki mu na tem mestu posvečamo osrednjo pozornost. S pomočjo arhivov vlečem na dan drobce zgodbe o njegovem nastanku in o peripetijah, s katerimi so se Pankrti srečevali pri njegovi objavi. Med ostalim bomo počistili prah z manj znanega dejstva, da je bila plošča zamišljena in zasnovana drugače, kot jo poznamo. Z Državnimi ljubimci se je izpilila prepoznavna rockovskega linija dela Pankrtov, na njih najdemo tudi kamenčke, ki so nakazali usodno smer samostojne poti Petra Lovšina. »Državni ljubimci govorijo o kontroli, nadzoru, avtoriteti, čvrsti roki, moči in oblasti, o nasilju … pa tudi o ljubezni in spolnih užitkih,« je v profilu revije Danas leta 1982 pisala Manca Košir in izpostavila skladbe Greva drugam, Punca ne še umret in Ostan rajš pr men, ki jih je Matjaž Hanžek v Novi reviji ocenil za najboljše erotične tekste v slovenski in jugoslovanski glasbi. Še preden pa je album Državni ljubimci pobral zelo naklonjene kritike, so morali Pankrti skozi sito »komisije za šund«, ki je delovala pod okriljem takratnega republiškega komiteja za kulturo in znanost Socialistične republike Slovenije in je ocenjevala kulturne izdelke, ali so po zakonu lahko oproščeni prometnega davka in predstavljajo tako po glasbeni kot po besedilni plati prispevek k ustvarjalnim prizadevanjem na področju glasbene in literarne dejavnosti.

Pankrti veljajo za detonatorja panka na Slovenskem in v tedanji Jugoslaviji, zato sta bili objavi prvega singla v začetku leta 1979 in Dolgcajta na kulturni praznik leta 1980 pomembni prelomnici za slovenski in jugoslovanski pank. Singel Lepi in prazni / Lublana je bulana je izšel malo pred smrtjo slovenskega državnika in oblastnika Edvarda Kardelja, kar je Pankrte prisililo k odpovedi oziroma prestavitvi turneje To morate preslišati!, naslovljeni po negativni oceni singla izpod peresa Dimitrija Rupla v reviji Teleks. Dobra dva meseca po objavi Dolgcajta je moral frontman skupine Peter Lovšin na služenje vojaškega roka, kjer je na polotoku Prevlaka 4. maja 1980 dočakal novico o smrti maršala Tita. Potem ko je pristal na psihiatričnem oddelku splitske vojaške bolnišnice, kjer so mu zaradi priznanja, da je v življenju že kadil travo, diagnosticirali bolehnost za zasvojenostjo, ga je zagrabil še čir na dvanajsterniku. Med temi tegobami navadnega vojaka je napisal pesmi Še zmeri mislim, »da je treba vse minirat (pa ne glih z bombam' ali cvetjem)« in Jak i glup z navodili staršev, kako naj se obnaša v vojski. Spomladi 1981 sta bili objavljeni skupaj z naslovno Namesto tebe in Gospodar na dvojnem singlu, ki je bil v živo prvič predstavljen junija 1981 v dvorani Kodeljevo, kjer so Pankrti po enoletni pavzi spet nastopili z Lublanskimi psmi pred Siouxie & The Banshees. Skladbe za singel so Pankrti posneli januarja 1981 v studiu Akademik z Mirom Bevcem. S komadi, prepojenimi z izkušnjo vojaščine in avtoritarno-apokaliptičnim duhom tistega časa, so nakazali odklon od prvinskega punka k bolj rockovski liniji in v diskografiji Pankrtov stoji kot most med Dolgcajtom in Državnimi ljubimci

Med (prisilnim vojaškim) mirovanjem Pankrtov se je slovenska pank scena okrepila z novimi bendi, vzporedno pa je naraščala državno-policijska represija nad njenimi akterji in akterkami. Do objave članka »Kdo riše kljukaste križe?« v Nedeljskem dnevniku je bila policijska represija nad pankerji še latentna in dokaj prikrita, potem se je vedno bolj manifestirala javno, da so zadnjo četrtino leta 1981 trije pankerji odsedeli v preiskovalnem priporu pod obtožbo ustanavljanja nacistične stranke. Istočasno se je polemika o panku po dnevnem časopisju povsem razgrela, pank je izpadel, kot da gre za pereč družbeni in mladinski problem. 

Pomemben kanal za informiranje, »kaj, hudiča, se dogaja«, je bil Radio Študent, ki je redno obveščal o dogajanju na sceni. Bil je nekakšen promotor, glasnik punka. Že prve komade Pankrtov si je Radio Študent prisvojil: »Z njihovo glasbo smo na Radiu Študent opremljali kritične prispevke o družbi in kar naprej nestrpno pričakovali, kakšno duhovito aluzijo si bodo privoščili v naslednji skladbi,« se je spominjal Jure Potokar v tekstu »Bli smo otroci tistih dni« v Razgledih (4. 9. 1996). »Kritični smo bili do njihovih 'odklonov' od punkovskega kanona, kitaristom Dušani Žiberni, Mitji Prijatelju in Bogu Pretnarju in še zlasti Marcu Kavašu smo gledali pod prste in jim – v mislih, včasih pa tudi na glas – očitali, da preveč solirajo …« 

Pankrti so se odpravili snemat ploščo Državni ljubimci v soju naci-pank afere konec leta 1981. 2. decembra 1981 sta glasbena novinarja Radia Študent Samo Hribar in Igor Savič v glasbeno-novičarski oddaji Rock indok oznanila, da so »Pankrti zaključili miksanje svojega drugega albuma – z naslovom ‘Državni ljubimci’. Neuradna predpremiera skladb je bila sinoči v novovalovskem klubu FV 112/15. Plošča pa najbrž ne bo izšla pred slovenskim kulturnim praznikom – osmim februarjem – torej dve leti po Dolgcajtu« (AS 1159 t.e. 96). Pankrti so november 1981 zabili v Studiu Tivoli, kjer sta jih posnela Jurij Toni in Aco Razbornik. Pri nekaterih komadih je Slavca Colnariča za bobni zamenjal Tone Dimnik – Čoč. Po izidu plošče sta v intervjuju za Stop, objavljenem 10. 6. 1982, pevec Lovšin in kitarist Dušan Žiberna odgovarjala na vprašanja Tomaža Domicelja

STOP: Kako to, da ste si za nekaj skladb na snemanju izposodili Toneta Dimnika – Čoča? Meni je to že vnaprej povedal Borč Bele (iz Buldožerja, op. I. B.), češ da ga je on zahteval kot pogoj za svoje producentstvo. Bele ni bil producent, Čoč je pa vseeno gostoval. 

Lovšin: Čoč je pač z nami igral na našem drugem ali tretjem – beograjskem – koncertu, ker je bil Slavc (Colnarič) na orožnih vajah. 

Žiberna: To nima zveze z Borčem. 

Lovšin: Skoraj eno leto nismo nič delali, ko sem bil pri vojakih. Slavc tudi ni skoraj nič delal in tik pred snemanji je bil bolan. Naše skladbe pa zahtevajo precej ritma in bobnanja. Zato smo se odločili za Čoča, ki te stvari obvlada. Je eden najboljših bobnarjev pri nas. 

Dušan Žiberna: Čoč je le muzikontar, mislim, ki ima malce daljši staž in tudi malce več zna. Njemu ni bilo težko dopovedati in takoj se je naučil ter odigral. Mudilo se nam je že, snemanje smo tako ali tako prestavili za mesec dni. Lahko pa rečem, da smo to ploščo dokaj hitro posneli. 

STOP: Koliko ste pa še na samem snemanju spreminjali skladbe?

Žiberna: Zelo malo.

Lovšin: Porabili smo pol toliko časa kot Idoli (za ploščo Одбрана и последњи дани/Odbrana i poslednji dani [1982], op. I. B.), veliko le pri miksu.

Žiberna: Če bi pa te komade že prej igrali na koncertih, bi tudi to plato lahko posneli v štiridesetih urah, tako kot prvo.

Lovšin: Tam smo tiste komade več igrali, tukaj pa smo jih več vadili. Ko smo prišli v studio, smo jih že obvladali.

STOP: Verjetno je tudi zaradi tega plošča bolj izdelana kot prva, ne samo zato, ker ste tudi sami vmes zoreli. Imeli ste več časa za premišljevanje.

Lovšin: Ja, tako je. Železno zaveso smo naredili v najmanj sedmih variantah.

Žiberna: Ta glasba je nastajala doma, ponoči, medtem ko smo Dolgcajt delali sproti, vsi skupaj, v enem dnevu.

Lovšin: Kot teksti izražajo ljubezen do države, je tudi glasba nastajala bolj prefinjeno, ponoči. Paziti je treba na zobe, stvar je treba premisliti.«                                                                                                                                                                            


Za produkcijo plošče Državni ljubimci so spet poskrbeli sami Pankrti z Dušanom Žiberno na čelu. Z njim so začrtali smer prepoznavnega zvoka Pankrtov, ali kot je zapisal Jure Potokar v že omenjenih Razgledih leta 1996: »Glasba Pankrtov nemara res ni bila več punk, prav gotovo pa je bil rock s spevnimi melodijami in besedili, ki niso bila zgolj nizanje besed, da o refrenih s poanto niti ne govorim, vse bolj je bila to glasba, ki je pridobivala eno izmed nujnih, čeprav obenem pri naših skupinah redko rockovsko kvaliteto, to pa je himničnost, zaradi katere je več njihovih skladb v naslednjih letih skoraj ponarodelo.« Z Državnimi ljubimci se je izpilila prepoznavna rockovskega linija dela Pankrtov, na njih najdemo tudi kamenčke, ki so nakazali usodno smer samostojne poti Petra Lovšina. »Državni ljubimci govorijo o kontroli, nadzoru, avtoriteti, čvrsti roki, moči in oblasti, o nasilju … pa tudi o ljubezni in spolnih užitkih,« je v profilu revije Danas leta 1982 pisala Manca Košir in izpostavila skladbe Greva drugam, Punca ne še umret in Ostan rajš pr men, ki jih je Matjaž Hanžek v Novi reviji ocenil za najboljše erotične tekste v slovenski in jugoslovanski glasbi. Še preden pa je album Državni ljubimci pobral zelo naklonjene kritike, so morali Pankrti skozi sito »komisije za šund«, ki je delovala pod okriljem takratnega republiškega komiteja za kulturo in znanost Socialistične republike Slovenije in je ocenjevala kulturne izdelke, ali so po zakonu lahko oproščeni prometnega davka in predstavljajo tako po glasbeni kot po besedilni plati prispevek k ustvarjalnim prizadevanjem na področju glasbene in literarne dejavnosti. Komisijo so v tistem času sestavljali Bojan Adamič, Janez Bitenc, Milan Stibilj in Matjaž Kmecl, ki je ocenjeval predvsem besedni del stvaritev. 

13. januarja 1982 je Rock indok Radia Študent poročal: »Potem ko se je zdelo, da so se Pankrti rešili t. i. komisije za šund in je njen član, dr. Matjaž Kmecl, celo pohvalil besedila z dvojne male plošče Namesto tebe, pa sedaj spravlja njihova druga velika plošča tovariše znova v zadrego. Sicer pa je prav, da se tehtno odločajo, kajti z novimi cenami plošč je vpliv prav tako višjega davka na prodajne cene še višji« (AS 1159 t.e. 96). Dva tedna kasneje spet Rock indok, tokrat je stregel informacije iz prve roke Igor Vidmar: »Druga velika plošča Pankrtov, Državni ljubimci, še vedno ni v procesu tiskanja, ker je za tisk ovitka potrebno mnenje komisije za šund. Ta pa se po mesecu dni še ni odločila. Kot kaže gre znova za ‘umetniško’ vrednost besedil, ki pa jo bo opredelil dr. Matjaž Kmecl. Ker bo imela plošča notranji ovitek s teksti in bo že zaradi tega dražja kot navadni albumi, je vprašanje, ali bo obdavčena ali ne, toliko bolj pomembno« (AS 1159 t.e. 96). Z naslovnico plošče se je zapletlo, ker so jo Pankrti hoteli narediti na spomeniku iz druge svetovne vojne, česar jim na založbi ZKP RTV Ljubljana niso dovolili, zato so glavo položili na spomenik iz prve vojne. Obenem jim založba na ovitku ni pustila objaviti parafraze reklamnega slogana Fructala, ki so ga iz »Fructal v sodelovanju z naravo« spremenili v »Pankrti v sodelovanju z državo«

Februarja 1982 so Pankrti v intervjuju za Mladino (18. 2. 1982) Vojku Flegarju odkrito oznanili zaplete s konceptom Državnih ljubimcev

»Mladina: Največ težav je bilo z veznim tekstom (ta je bil pred kratkim objavljen v Mladini 2/81, Leta velikih odklonov, op. av.)!

Grega Tomc: Bali so se govorjene besede na plošči. Mislili so, da bo izpadla kot politični manifest. Zelo jasno so nam povedali, da plošča ne bo izšla, če bomo vztrajali pri tem tekstu. To je cenzura!

Pero Lovšin: Teksti, na katere so imeli tudi pripombo, so ostali takšni, kot smo hoteli mi, vezni tekst pa je izpadel, kot so zahtevali oni. 

Dule Žiberna: Besedila bodo natisnjena na ovitku, res pa je, da so problemi pri tej plošči veliko večji. Plošča še zdaj (28. januarja 1982, op. av.) ni prišla iz rok komisije za šund oziroma Matjaža Kmecla. Oddali pa smo jo že sredi decembra. 

Grega Tomc: Glasbo, se pravi master tape, je komisija poslušala skupaj, tekste pa preučuje dr. Kmecl sam. ...

Pero Lovšin: Še prej so jih en mesec proučevale vse instance na ZKP in RTV. To je zabavno: ponavadi jih razumejo čisto drugače, kot so mišljeni. Celotna procedura traja že kakšne tri mesece. Niti ovitka ne moremo tiskati, ker čakamo, če bo treba natisniti še: ni oproščeno davka na promet! Nalepka sedaj ni več dovolj!«

Na koncu Državni ljubimci niso bili obdavčeni zaradi šunda, ali kot je poleti 1982 povedal (oziroma se pohvalil) Matjaž Kmecl iz omenjene komisije za šund v intervjuju za hrvaško revijo Start (3. 7. 1982), je takšno odločitev sprejel, ker je obdavčitev prvenca Dolgcajt imela pedagoški učinek, da »so teksti na drugi plošči boljši«

28. aprila 1982, ko se je v galeriji ŠKUC odvila razstava Ausstelung Laibach Kunst in prvi nastop 300.000 VK, je Igor Vidmar v Rock indoku na Radiu Študent razglasil: »Državni ljubimci … so tik pred izidom. O tem priča tudi današnja tiskovna konferenca, ki so jo Pankrti sami – in ne v okviru ZKP, kot bi bilo pričakovati – postavili na značilen kraj, v prostore UK ZSMS, in v simboličen čas – pet do dvanajstih. Eden najbolj zanimivih podatkov v zvezi s ploščo je, da so besedila natisnjena na notranjem ovitku – kar si je marsikdo želel že ob Dolgcajtu

Na tiskovki je Tomc povedal, da »je bila promocija prvotno načrtovana za 8. februar, teksti so bili točno oddani, pri PKP pa so dejali – počakte, počakte no mal, bomo vse tole pregledali.« Na vprašanje Božidarja Založnika s Tribune (št. 24/25, 19. 5. 1982; ali Punk pod Slovenci, str. 328), če so jim kaj zmetali z albuma, je Tomc pritrdil: »Bil je vezni tekst, ki naj bi komentiral in po svoji kritičnosti na nekakšen način uravnovešal tiste bolj lirične in samoizpovedne skladbe, pa so nam ga kar v celoti vrgli ven. Robežnik je dejal, da bi moral te tekste izdati pri kakšni založbi, ki se peča s tiskano besedo, ker to bojda ni za na ploščo. Naj povem, da so ti teksti že izšli pri Književni reči in še prej pri Mladini v celoti, pa še na RŠ smo lahko slišali kar celo ploščo skupaj s temi nesrečnimi veznimi teksti, tako kot smo si ploščo zamislili mi sami.« 

V nedeljo, 25. aprila 1982, je bila na sporedu Radia Študent nova edicija Rock fronte. Ob vtisih s koncerta bendov s takrat izdane kompilacije Lepo je … v Kranju (nastopili so domači Osumljeni, 92, Šund in Kuzle) ter kratkem poročilu z likovne razstave post-pop-artista Emila Memona, na kateri so nastopili koprski Modri jezdeci, je Igor Vidmar slavnostno predstavil drugi album Državnih ljubimcev v celoti, in to tako, kot je bil zamišljen. 

V nadaljevanju navajamo prepis originalnega koncepta radijske oddaje Rock fronta za dan 25. april 1982 (AS 1159 t.e. 98). Priporočamo, da si ob branju neobjavljenega veznega teksta, ki je parodija na stalinistične tekste, predvajate ploščo Državni ljubimci, kot je zapisano v nadaljevanju. 

* * *

OPOMBA: Med posameznimi skladbami Pankrtov je prebran vmesni tekst, ki bi moral stati tudi na plošči (zraven efekti ploskanja in kongresnosti sploh).

A/1 Leta velikih odklonov

Dvom ni mogoč.

Celo nasprotniki so prisiljeni priznati naše resne uspehe. Vsled naraščajočih podvigov in uspehov postajamo omotični. Temeljni fakt življenja v sedanjem trenutku je fakt kolosalnega naraščanja naprednega gibanja. Celo naše težave so take, da same hranijo v sebi možnost, da bi se premagale. Značilna poteza naših težav je v tem, da nam one nudijo podlago za to, da bi jih premagali. 

A/2 Enkrat se zbudim

Ne smemo izhajati iz predpostavke, da so vsi ljudje dobri. Mnogo je zlobnih ljudi. (Aplavz) Ti širijo nevero in malodušnost, pesimistično govorijo o izroditvi gibanja, dvomijo v naše možnosti, propagirajo filozofijo brezupa in zbeganosti pred težavami graditve. 

A/3 Za železno zaveso

Tem lopovom iz opozicije je treba sneti masko (ra)z obraz(a), kajti gibanje, ki ima za seboj zaupanje večine, more in mora prisiliti manjšino, da se podredi večini. Njena temeljna metoda ne izključuje, ampak predpostavlja prisiljevanje. 

A/4 Živ spomenik neumnosti

Od odklonistov zahtevamo: prvič, da bi spoznali, da je med njihovo linijo in našo prepad /»Tako je«/; drugič, da bi ožigosali to linijo in da bi se od nje odkrito in pošteno ločili /»Tako je«/; da bi se postavili ramo ob rami z nami in se skupaj borili zoper vse in vsakršne odkloniste /»Tako je!« vihravi aplavzi./

A/4 Junaki drucga razreda

Vprašanje: Katere velike odklone poznamo? 

Odgovor: Poznamo velike desne odklone, velike sredinske odklone in velike leve odklone. 

Vprašanje: Kateri odkloni so najhujši? 

Odgovor: Vsi so najhujši. In ne pozabimo, da se diktatura sicer omejuje na nasilje, čeprav tudi ni diktature brez nasilja. 

A/5 Greva drugam

Prvi veliki odklon: 

Dogaja se, da neka skupina ribičev v očigled nastopivše nevihte mobilizira vse svoje sile, navdušuje svoje ljudi in smelo vodi ladjico nasproti nevihti: »Držite se, fantje, trdnejše za krmilo, reži valove, naša pojde!« Toda biva tudi druga vrsta ribičev, katerim pada duh, ki so slišali nevihto, začnejo vzdihovati in demoralizirajo svoje lastne vrste. »Nesreča, nevihta prihaja, lezite na uno ladjico, fantje, zakrite si oči, na kakšen način nas že ponese na breg.« /Splošen smeh./

A/6 Enotni in trdni

Mar je treba dokazovati, da je to stališče in obnašanje desnih odklonistov. /Glasovi: »Tako je!« Viharni aplavzi./

A/7 Punca ne še umret

Drugi veliki odklon: 

Pomnite povest »Človek v škatlici«? Kakor veste, je hodil ta junak vedno v galošah, z vato podloženim suknjičem ter z dežnikom, v toplih kakor tudi v hladnih dneh. »Oprostite, kaj vam neki koristijo galoše ter z vato podložena suknja v juliju, v tako vročih dneh?« so ga vprašali. »Za vsak slučaj, če bi se kaj zgodilo: lahko hkrati pritisne mraz in kako tedaj?« /Splošen smeh, aplavzi./

TEKST: Poslušali ste prvi del neposrednega prenosa slovesnosti ob izidu Državnih ljubimcev. Drugi del bo na vrsti po poročilih. 

(efekt korakanja) 

….

(nadaljevanje slovesnosti)

B/1 Nadzorovani, kontrolirani, svobodni

Ta človek se je bal ko kuge vsake novosti. Mar je še treba dokazovati, da je to stališče in obnašanje naših sredinskih odklonistov. 

B/2 Ostan rajš pri men

Tretji veliki odklon: 

Pred leti sem dobil pismo neke vdove kmetice. Pritoževala se je, da je nočejo sprejeti na delo. Obrnil sem se do Schadenfreuda. Odgovorili so mi, da je ne morejo sprejeti, ker da je žalila zborovanje. Kaj se je zgodilo? To, da je na nekem zborovanju prav ta vdova privzdignila krila, rekoč: »Tu imate delo.« /Vesela živahnost, smeh./

B/3 Rdeči in črni (Ubi, če nočeš umret; op. BIGor)

Ni dvoma, da je bilo obnašanje vdove nepravilno, toda ali se mora odkloniti njena prošnja za delo? Mislim, da ne. in kaj se je zgodilo, ko so jo le sprejeli na delo? Zgodilo se je, da vdova ne dela sedaj v zadnjih, marveč v prvih vrstah. /Aplavz/

B/4 Avtoriteta

Voditelji, ako hočejo biti resnični voditelji, morajo pozabiti na žalitve in se nikoli zatekati k brbljanju o razrednem boju, piskanju in sikanju o razrednem boju, ki ga vidijo tam, kjer ga ni, a ga ne vidijo tam, kjer je in kjer se preliva čez rob. Mar je treba še dokazovati, da gre v tem primeru za stališče in obnašanje levih odklonistov. /Glavi! »Tako je!« Viharni aplavzi/

B/5 Zastave v prvem planu

Končam, sodrugi, s sklepčno besedo. 

Kakšen je splošen zaključek?

V pretečeni dobi smo dosegli celo vrsto odličnih uspehov na vseh treh frontah. Vrhu tega smo uničili tudi brezposelnost – ne pozabimo, da je za veliko morje potrebna velika ladja in da je navigator brez ladje človek brez dela – ter likvidirali grozote. Te uspehe pa smo dosegli, ker smo držali visoko prapor našega Nauka. Še naprej bomo stopali po tej poti, naj stane kar hoče. 

Dvom ni mogoč. 

/Viharni aplavzi, ovacije vse dvorane. Vsi zapojejo himno./

Leta velikih odklonov.

(B/6 Tko to mora biti zdej)

* * *

30. aprila 1982 se je v Tolpi bumov Radia Študent s spremno oceno Leona Magdalenca vrtela prva stran Državnih ljubimcev, teden kasneje, 7. maja, pa druga stran z oceno Igorja Vidmarja. V njej je skladbo Ubi, če hočeš umret izpostavil kot prvi in vrhunski zgled »državnega rocka«. Je že res, da so leta 1982 zakorakali na sceno Laibach, a politično-ideološki koncept plošče Državni ljubimci stoji kot pankovski prototip »državnega rocka«. Zgoraj smo lahko prebrali, kako bi morala plošča Državni ljubimci zveneti po prvotnem konceptu, in lahko se strinjamo z Alijem Žerdinom, ki je v zborniku Punk je bil prej pod črto pokomentiral, da »resnici na ljubo velja dodati, da bi ploščo, če bi bilo vezno besedilo objavljeno, povozil čas – tako pa je ni.« In res je ni. Štirideset let kasneje jo aktualni, tekoči koronsko-avtokratski časi reaktualizirajo, slogani in vrstice iz komadov se slišijo in apelirajo primerno novim starim časom. 

Za konec še ena kurioziteta iz leta 1982. Pankrti so 5. novembra 1982 nastopili v Domu Svoboda v Šentvidu pri Ljubljani, kjer je bila posneta televizijska oddaja oziroma koncert v produkciji TV Ljubljana, leto kasneje pa je pri Helidonu izšla še živa plošča Svoboda 82, s katero so Pankrti simbolično obeležili »5 obletnico godbe« (glej zadnjo stran ovitka plošče Svoboda 82). Pankrti so že zelo zgodaj začeli obeleževati svoje obletnice. Pa jim še enkrat voščimo vse najboljše!

Naslovnica albuma Državni ljubimci.
Kopija citirane oddaje Rock fronte na Radiu Študent.
Kopija citirane oddaje Rock fronte na Radiu Študent.
Kopija oddaje Tolpa Bumov na Radiu Študent.