28.11.2019

Na Akademiji za glasbo so gradili mostove med Formalnim in neformalnim učenjem glasbe

Tretji mednarodni teden na Oddelku za glasbeno pedagogiko je med 18. in 22. novembrom potekal v počastitev 80-letnice Akademije za glasbo.

Tanja Benedik

Okrogla miza o pomembnosti prepletanja formalnega in neformalnega glasbenega izobraževanja.
Foto: Tanja Benedik

Pretekla tedna v letih 2017 in 2018 sta dokazala, da za tovrstne vsebine vlada veliko zanimanje, in to ne samo študentov AG in Pedagoških fakultet, temveč tudi drugih, ki se kakor koli ukvarjajo in seznanjajo s poučevanjem glasbe. Letošnji teden je uvedel novost, dvodnevni mednarodni študentski forum. Na njem so sodelovali študenti glasbene pedagogike iz Hochschule für Musik Würzburg (mentor Gerhard Sammer), v Ljubljani pa so gostovali tudi študenti Muzičke akademije u Zagrebu (mentorica Ana Čorić). Delavnice in predavanja za študente so izvedli uveljavljeni predavatelji iz Avstrije (Elisabeth Wieland, Universität Mozarteum Salzburg), Hrvaške (Sabina Vidulin, Muzička akademija u Puli, Ana Čorić, Muzička akademija Zagreb), Italije (Claudia Mattiotto, Conservatorio »A.Buzzolla« Adria RO) in Slovenije (Claudia Bajs, Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo; Veronika Bervar, Glasbena matica Ljubljana; Mojca Kovačič, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU; Nuša Piber, Glasbeni center DO RE MI). 

V ponedeljek in torek so študentje delali paralelno v dveh skupinah. Študenti 1. letnika magistrskega študija glasbene pedagogike so bili skupaj s študenti različnih letnikov študija glasbene pedagogike iz Hochschule für Musik iz Würzburga ter njihovim mentorjem prof. dr. Gerhardom Sammerjem aktivni na Mini mednarodnem študentskem forumu, kjer so spoznavali različne glasbene dejavnosti, s katerimi si lahko pomagajo učitelji pri pouku, seznanili so se z razlikami v šolskem sistemu Slovenije in Nemčije, spoznali principe glasbene pedagogike na Hrvaškem, se učili ljudske pesmi in plese, spoznali delo z najmlajšimi pevci, ki so vključeni v program Glasbene matice, hospitirali v eni od ljubljanskih osnovnih šol in se seznanili z evropskim projektom EducOpera, ki je inovativen način boja proti zgodnjemu opuščanju šolanja (ESL) v Evropi. Preostali študenti glasbene pedagogike so se seznanili z ustvarjanjem glasbe s telesom in inštrumenti, z delom glasbenega centra DO RE MI, ki velik del svoje dejavnosti namenja otrokom z motnjo avtističnega spektra ter z uporabo elementov glasbene terapije v glasbenem izobraževanju. Zagrebški študenti so z mentorico sodelovali tudi na centru IRIS in izvedli glasbeno pravljico za slepe in slabovidne ter jo skupaj s predavanji uprizorili za ostale študente.

V sredo je na Akademiji za glasbo potekal celodnevni mednarodni simpozij. Simpozijska tema Formalno in neformalno učenje in poučevanje glasbe pri nas še ni bila deležna znanstvenoraziskovalne pozornosti, v našem vsakdanjem življenju pa je zelo prisotna. Avtorji so predstavili prispevke o oblikah in pomenu povezovanja formalnega in neformalnega učenja in poučevanja glasbe, govorili o projektih na tem področju in raziskovalnih izsledkih, pridobljenih kompetencah študentov, inkluziji v glasbenem šolstvu, muzikoterapevtskih pristopih, vključevanju IKT v pouk v glasbeni šoli. Predstavili so tudi sodobne pristope pri poučevanju in učenju glasbe v splošnem in glasbenem šolstvu, posebne pristope po konceptu pedagogike Montessori in konceptu Jaques-Dalcroze ter deloma osvetlili povezavo formalnega in neformalnega učenja iz vidika zgodovine glasbene pedagogike. Simpozijsko dogajanje je zaključila okrogla miza o pomembnosti prepletanja formalnega in neformalnega glasbenega izobraževanja, ki jo je vodila dr. Katarina Habe, o lastnih izkušnjah s formalnim in neformalnim pridobivanjem glasbenega znanja pa so govorili Nuša Piber (Glasbeni center DO RE MI), Leon Stefanija (Oddelek za muzikologijo FF), Eva Hren, Rok Golob ter Jaka Pucihar. Slednji trije so okroglo mizo popestrili tudi z glasbo. 

Teden glasbene pedagogike se je zaključil v petek s koncertom ob 100. obletnici rojstva Janeza Boleta, nekdanjega profesorja na Oddelku za glasbeno pedagogiko in enega vodilnih zborovodij takratnega časa. Nastopila sta Dekliški zbor Akademije za glasbo pod vodstvom Marka Vatovca in Komorni zbor Akademije za glasbo pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika