15.01.2019

Nazaj k naravi skozi glasbo

V novem galerijskem prostoru Steklenik v parku Tivoli je v soboto, 12. januarja, potekalo vodstvo avtorice Saše Spačal, ki nam je predstavila svojo 8-kanalno zvočno kompozicijo Plast_ika.

Marina B. Žlender

Saša Spačal: Plast_ika
Foto: © Zavod Cona

V novem galerijskem prostoru Steklenik v parku Tivoli je v soboto, 12. januarja, potekalo vodstvo avtorice Saše Spačal, ki nam je predstavila svojo 8-kanalno zvočno kompozicijo Plast_ika. Saša Spačal se posveča ekosistemom in povezavi med bivanjskim in zvočnim. Kompozicija se posveča obstoju mikroplastike v zemeljski plasti in je nastala po študiji deževnikov v zemlji. Ti namreč najgloblje prenašajo mikroplastiko v zemeljski sloj. Avtorico je prst pritegnila kot tisti del Zemlje, ki se počasi tanjša in se v njem nezadržno kopiči mikroplastika, katero najdemo tudi v vodah in jo uživamo preko prehranjevanja. Zato se je poglobila v gibanje deževnikov in njihovo premikanje posnela z mikrofoni. Pri tem je prišla do zanimive ugotovitve, da več ko je deževnikov, glasnejši je zvok. Posnela ga je skupaj z umetnikom Janom Turkom, in sicer s kontaktnimi mikrofoni, ki so v prsti snemali tresljaje; snemala sta tudi gnezda deževnikov. Posnetke sta nato obdelala v programu Logic in oblikovala kompozicijo, ki je zelo primarna in deluje organsko. Mikrofon je uporabljen kot mikroskop, saj sta ustvarjalca z njim raziskovala vedenje deževnikov, ki za gibanje uporabljajo ščetine, kar ustvarja zvok. Kompozicija je nastala posebej za Steklenik.

In tako je v Stekleniku avtorica izpostavila slušno podobo obravnavanega naravnega sistema, pri kateri gre za obdelavo zvokov organskega izvora. Z njo oblikuje pripoved o dogajanju v njem na višjem nivoju, saj ne gre zgolj za zvočno dokumentiranje nekega sistema, temveč za obdelani posnetek, ki predstavlja novo kvalitativno raven.

Tema razstave se torej dotika ekološkega problema prisotnosti mikroplastike v sloju prsti. Z raziskovanjem zvočne podobe deževnikov v tleh je umetnica na neki način prisluhnila tistim prebivalcem zemeljske oble, na katere pomislimo zelo redko, čeprav so bistveni akterji pri vzdrževanju zemeljske plasti. Glede na prisotnost mikroplastike v zemlji postaja ta del celotnega ekosistema, saj jo preko živali in rastlin zaužijemo tudi sami. Saša Spačal se je pri raziskovanju teh povezav oprla na znanje dr. Mirjana Švaglja, ki se ukvarja z biomedicino. Avtorica je nasploh znana po ustvarjanju biotehnoloških instalacij, pri čemer se povezuje s strokovnimi sodelavci. S tem ustvarja neke vrste kritični komentar ter opozarja na nevarnost onesnaževanja ter pomen ohranjanja naravnega biosistema. Tako smo si pred nedavnim v galeriji Vžigalica lahko ogledali njen projekt Zemljestik, ki je zadnji v vrsti tovrstnih projektov, s katerimi se ukvarja od leta 2010. Omenimo naj, da je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad.

Pri delu sodeluje s širšim krogom znanstvenikov in snovalcev, tako da iz zadanega problema zraste faza raziskovanja in razvijanja teme projekta, katero izpeljuje v skladu z naravo raziskovanega. In tako je v Stekleniku avtorica izpostavila slušno podobo obravnavanega naravnega sistema, pri kateri gre za obdelavo zvokov organskega izvora. Z njo oblikuje pripoved o dogajanju v njem na višjem nivoju, saj ne gre zgolj za zvočno dokumentiranje nekega sistema, temveč za obdelani posnetek, ki predstavlja novo kvalitativno raven. V predstavitev se lahko celostno vživimo s pomočjo vizualne predstavitve zemeljskega sistema z deževniki, povezanega z zvočno projekcijo, oboje pa se čudovito staplja s prostorom Rastlinjaka Tivoli. Razlog več za obisk.