Nov zgodovinski moment Glasbene matice Ljubljana

V Cankarjevem domu je ljubljanska Glasbena matica izvedla izjemni Pasijon po Janezu Johanna Sebastiana Bacha. Delo je v tujini, predvsem severno od nas, v času pred veliko nočjo ponekod vsakodnevno na sporedu. V Sloveniji se baročna glasba zlagoma uveljavlja tudi na amaterskem področju. Glasbena matica si je l. 2017, ko je prenovila svoj mešani zbor, zastavila jasen cilj. V Sloveniji nimamo profesionalnega oratorijskega zbora, zato je bila usmeritev v izvajanje večjih inštrumentalnih del logična in očitno pravilna izbira. Ustanova znova pridobiva blišč svoje zgodovinske slave, zgradila je svojo zborovsko piramido, z najmlajšimi izvaja dela glasbenega gledališča, starejši pa ostajajo v seniorskem zboru.

Glasbena matica je ob koncu 19. stoletja prva na Slovenskem izvedla Bachov Pasijon po Mateju. Zdaj, več kot sto petdeset let po svojem nastanku in tristo let po krstni izvedbi tega dela v Leipzigu, je na oder postavila še drugo Bachovo monumentalno delo. Priložnost je klicala po nečem več. Poleg mešanega zbora je nastopil baročni orkester, ki so ga večinoma sestavljali slovenski izvajalci, specialisti za staro glasbo. Zvok je bil izjemno topel. Prav tako je prijetno presenetila barva zvoka zbora, ki jo mora dirigent za to glasbo nujno oblikovati. Še ena posebnost je zaznamovala tokratno izvedbo. Sklepnemu koralu pasijona je v Bachovem času sledilo petje renesančnega moteta. Bach je tu izbral Gallusov motet Ecce quomodo moritur iustus – Glejte, kako umira pravični, ki je tokrat zaradi dramaturškega loka dogajanja našel mesto takoj po stavku, ko Jezus umre. Luči v dvorani so se zatemnile, izvedba je bila pretresljiva in ganljiva.

Evangelista je upodobil tenorist Aco Aleksander Bišćević, ki je s svojo značilno bravo glasu izjemno povezoval stavke med seboj. Domen Križaj in Marcos Fink sta prevzela vlogi Kristusa in Pilata, ostale solistične vloge so pripadle sopranistki Mojci Bitenc Križaj, Barbari Kozelj in Davidu Jagodicu. Vsi so uveljavljeni pevci, ki nastopajo tudi v tujini in jim tovrstna dela niso tuja. Solistično so zapeli tudi Urška Urbanija Žun kot dekla, Daniel Šimek kot služabnik in Tilen Udovič kot Peter. Na te mlade pevce bomo vsekakor ostali pozorni tudi v prihodnje.

Izvedbo je vodil Sebastjan Vrhovnik, kar ni presenečenje. S številnimi dirigentskimi in pedagoškimi izkušnjami namreč že od mladih nog izkazuje afiniteto do Bacha oziroma do baročne glasbe. Navsezadnje je po študiju glasbene pedagogike v Ljubljani odšel v Gradec, kjer je na oddelku za  zborovsko dirigiranje za magistrsko nalogo pripravil prav Bachov Pasijon po Janezu. Ta študijski proces je trajal šest mesecev.

Glasbena matica si je leta 2017, ko je prenovila svoj mešani zbor, zastavila jasen cilj. V Sloveniji nimamo profesionalnega oratorijskega zbora, zato je bila usmeritev v izvajanje večjih inštrumentalnih del logična in očitno pravilna izbira. Ustanova znova pridobiva blišč svoje zgodovinske slave, zgradila je svojo zborovsko piramido, z najmlajšimi izvaja dela glasbenega gledališča, starejši pa ostajajo v seniorskem zboru. Samo želimo si lahko, da bi vztrajnost in volja vodstva (predsednica društva je Veronika Brvar) trajala še naprej. 

In če slučajno sprejemate glasbene želje: Glasbena matica, veste, kaj želimo slišati kot vaš naslednji projekt? Bachovo mašo v h-molu!