Nove izvajalske in poslušalske prakse

Osrednji namen hišnega festivala Cankarjevega doma Zvončki in trobentice, katerega programski vodja je Bogdan Benigar, med drugim zadolžen za Cankarjeve torke, je usmerjen v krepitev in širitev možnosti izražanja ter uveljavljanja mlajših generacij jazzovskih glasbenikov na območju Slovenije, pri čemer se poudarek daje predstavitvi novih projektov. Četudi je ta na letošnje valentinovo potekal devetič, je z vsebinsko zasnovo vnovič presenetil, zato se ponuja zaključek, da je jedro festivala prav spremenljivost. 

Festival, namenjen mladim jazzistom, ki jih občinstvo že pozna, niso pa se še povsem uveljavili, je prva leta vzpostavil prostor na meji klubske scene in resnih festivalskih odrov. Čez nekaj let se je odprl mednarodnim sodelovanjem in nazadnje postal preizkus, na temelju katerega je vsaj ena od zasedb dobila priložnost za predstavitev na junijskem Jazz festivalu Ljubljana. Lani se je zdelo, da se je festival ponovno obrnil k svojim koreninam, kar pa je letošnja izdaja z morda najbolj raznolikim programom doslej postavila demantirala in s tem nakazala še eno od možnih smeri: več- oziroma medžanrskost. Odprtost festivala je torej prednost, se je pa treba zavedati, da so Zvončki in trobentice festival, posvečen jazzovski ustvarjalnosti. Glede na to, da so bili kar trije letošnji koncerti del drugih programov oziroma rezultat drugačnih iniciativ (Inštitut .abeceda, Ustvarjalna Evropa, Jazzinty), se pojavi dilema o pomenu festivala kot enem vodilnih iskalcev novih obrazov slovenskega jazza.

V dogajanje je povedla tradicionalna okrogla miza z moderatorjem Miho Zadnikarjem. Posvečena je bila dinamiki priprave in prezentacije glasbenih programov na različnih prizoriščih (koncert, studio, virtualni prostor) z gostjama Ano Čop in Patricijo Škof. Pevki, ki sta glasbeno pot pričeli z učenjem igranja klasičnega klavirja, se nato preusmerili k jazz petju, študirali v avstrijskem Gradcu in nadalje v švicarskem Baslu, sta se ozrli na možnosti, ki so bile na voljo v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Švici pred, med in po pandemiji. Izpostavili sta različne vidike ukvarjanja z glasbo. V tem pogledu se namreč njuni izvajalski in avtorski poti nekoliko razhajata: Ana Čop se obrača k eksperimentalni, z elektronskimi pomagali podprti »novi glasbi«, Patricija Škof pa k zgodbam slovenske popevke in ambientalnemu spajanju različnih vplivov, se pravi »stari glasbi«. Njuni razmisleki so občinstvu odprli vpogled v proces ustvarjanja in promoviranja glasbe.

Sledil je niz petih koncertov, ki so prikazali različne glasbene ustvarjalnosti z domače scene. Saksofonist Blaž Švagan je v družbi pianista Marka Črnčca, basista Mihe Korena in bobnarja Matheusa Jardima prepričljivo predstavil projekt Sound In Time, s katerim prehaja med jazzovsko avantgardo, vplivi newyorške scene in balkanskimi strukturami ter pri tem poudarja ritem. Kot prevladujočega solista ga odlikuje tekoče fraziranje in zmožnost povezovanja melodičnih linij oziroma narekovanja tako ritmičnega kot melodičnega poteka že v osnovi precej razgibanih skladb. Glasbeniki sicer raziskujejo skupinsko igro in težijo k preseganju kompozicijskih pravil, v središče pa postavljajo zvok, kar jih je sčasoma pripeljalo do širokih obzorij dinamičnih, jakostnih in ritmičnih zlitin. Nastop Domna Kužnarja in kolegov, ki so se predstavili v okviru cikla Mladi raziskovalci VI. v sodelovanju z Inštitutom .abeceda, je bil najkrajši izmed koncertov in je podal vpogled v repertoar, ki ga bo violist razvijal vse do konca leta. Tega je zaznamovala izrazita monotonost, v katero so se redko prikradli kontrasti. Sledila je Veronika Kumar s solističnim performansom Vsa, predstavljenim že avgusta lani na novomeškem festivalu Jazzinty, kjer je prejela nagrado Jazzon za najboljšo skladbo. Pevka, ki smo jo v zadnjih letih srečali v več projektih, je avtorsko glasbo pričela ustvarjati v času študija v Amsterdamu, odtlej pa svoje mehke vokalne nastavke dopolnjuje z igranjem kitare, klavirja in elektronskimi vložki. Zanima jo združevanje elementov različnih žanrov. Posega po sunkovitih dinamičnih obratih, s katerimi besedila v angleškem in delno slovenskem jeziku postavlja malce v ozadje, vsaj v primerjavi s samimi ambienti in emocijami. Njen opus bi bilo iz tega razloga zanimivo slišati ob spremljavi zasedbe, ki bi ji omogočila, da se sama posveti izključno vokalni izvedbi.

Footprints Ustvarjalne Evrope je na oder postavil trio The Gatherers saksofonista Luke Zabrica in njegovo energično, na trenutke surovo, v osnovi pa vendarle precej intimno pospremljeno glasbeno vizijo, v katero sta se z daljšimi solističnimi vložki vključevala basist Tin Džaferović in bobnar Luís Oliveira. Džaferović se je vključeval premišljeno, Zabrica pa ga je dopolnjeval in nadgrajeval, s čimer sta okrepila že tako močan karakter zasedbe, ki bržkone še bolj zasije v svoji polni postavi (kot kvartet). Pozornost glasbenikov je bila usmerjena v medsebojno komunikacijo in improvizacijo kot osnovnima oblikama izražanja.

Večer je sklenila neosoul skupina WCKD Nation, ki je bila pred tremi leti ena od petih nagrajencev natečaja 35 years for you Radia Slovenija in istega leta prejemnica zlate piščali (2020). Napaja se pri jazzu, popu, funku, hip-hopu in r'n'b-u. Ta najmodernejši koncert letošnjega festivala gradi na odprtosti ritmične sekcije. Pri tem izstopajo kitarski vložki (Filip Vadnu), ki segajo vse do sedemdesetih let minulega stoletja, mili in gibki vokal Maše But ter na trenutke tekmovalna pihalno-trobilna sekcija, ki je izrazno močna in pripovedna. Gre za uigrano zasedbo, katere člani v vsak odigrani ton vlagajo visok naboj energije in pri tem uživajo.

Festival se je prav s tem koncertom najtesneje približal tistemu delu poslušalstva, ki običajno ne posluša jazzovske glasbe. Odprtost festivala je torej prednost, se je pa treba zavedati, da so Zvončki in trobentice festival, posvečen jazzovski ustvarjalnosti. Glede na to, da so bili kar trije letošnji koncerti del drugih programov oziroma rezultat drugačnih iniciativ (Inštitut .abeceda, Ustvarjalna Evropa, Jazzinty), se pojavi dilema o pomenu festivala kot enem vodilnih iskalcev novih obrazov slovenskega jazza.