Obetavni poligon za razvoj mladih glasbenikov

Obiskali smo Basement, umetniški projekt za mlade v okviru Javnega zavoda Mladi zmaji, ki domuje na Dunajski 367 v Ljubljani. Zagnali so ga prostovoljci in aktivni mladi, da bi uresničili program, ki obsega razstave, delavnice, okrogle mize, raznovrstne koncerte in ostale aktivnosti, ki zanimajo mladino med 10. in 29. letom ter prebivalce črnuške četrtne skupnosti.

Mladi zmaji so povezani v Mrežo ljubljanskih mladinskih centrov in so tudi njen koordinator, kjer sodelujejo z Mladinskim centrom Skupaj v skupnosti (Zavod MISSS), Salezijanskim mladinskim centrom Kodeljevo, Salezijanskim mladinskim centrom Rakovnik, Mladinskim centrom BOB, Mladinsko postajo Moste (Društvo Sezam), Mladinskim centrom Ulca (Zavod Bob), z Društvom GOR, s Cono – skupnostnimi programi za mlade (CSD Moste Polje), Mladinskim centrom Legebitra, Mladinskim centrom Vič in Mladinskim središčem Vič. Ustvarjajo okolje, kjer mladi odraščajo v odgovorne, ustvarjalne, spoštljive ter spoštovane državljane. Mladi zmaji se kot nepogrešljivi glas mladih in soustvarjalec življenja lokalnih skupnosti spogledujejo tudi z mednarodnim okoljem in postavljajo temelje za mladinski center, mladinsko delo, organiziranje in življenje, kjer se bodo dnevno govorili jeziki slikovitih kultur sveta.

V Črnučah imajo Mladi zmaji domicil v kleti, zato so ga poimenovali Basement. Program Basement – Klet je svet mladim ponuja prostor in vire za ustvarjanje, izzive za pridobitev izkušenj in priložnosti. Eden od koordinatorjev četrtnega mladinskega centra Črnuče je izkušeni psiholog Matic Munc, ki se je Basementu pridružil avgusta lani. Od takrat se ukvarja z mladimi in umetnostjo, predvsem s punk/rock/metal glasbo in internetno radijsko postajo v nastajanju. V študentskih letih je delal kot špiker na Radiu Študent, kjer je pridobil znanje, ki ga sedaj prenaša na mlade. Vmes je bil zaposlen na CSD Ljubljana Moste-Polje in ZPKZ Ljubljana, kot samozaposlen je delal v Psihosocialni svetovalnici Akcija! Matic Munc s.p. in bil predsednik Društva Brez limita, ki je kooperativa strokovnjakov za različna rizična vedenja posameznikov, njegov cilj pa je celostna podpora ljudem. »Prva ljubezen nikoli ne zamre in radio je večna ljubezen ter z njo tudi obsedenost z glasbo. Imam srečo, da je naš mladinski center usmerjen v umetnost, tako da lahko delujem kot mentor in skušam nabrane izkušnje prenašati na mlade glasbenike in na zagreteže za radijski medij, saj 1. oktobra zaganjamo internetni radio Basement. Študent je bil zame veliko več kot zgolj delovno mesto, prostor druženja, zajebancije, norih ljudi, novih izkušenj, način življenja ... Mnogi smo bili strastno zraven, in del te strasti želim prenašati naprej. Ne vem, nekako se je krog sklenil – kot malo butast študent sem prvič pokukal v resni svet skozi RŠ in zdaj delam v mladinskem centru, kjer sem tisti fosil, ki vodi mlade s podobnim zagonom,« je dejal Munc.

V mladinskem centru deluje glasbeni studio, ki mladim omogoča ustvarjanje in izobraževanje. Za simbolično plačilo ali kompenzacijo lahko uporabljajo prostor in opremo za vadbo, soustvarjanje in snemanje glasbe ter se izobražujejo v avdio produkciji in ozvočevanju dogodkov. »Studio Basement je precej živahen prostor, je učna baza za mlade tehnike in producente. V zadnjem letu so v njem snemali ploščo hardcore bend Relentless Youth, hišni bend Buržuazija je posnel bobne za svoj prvenec, v njem ustvarja tudi drugi hišni bend, Regen. Trenutno je kar veliko studijskega časa namenjenega snemanju oddaj in džinglov za radio v nastajanju,« je povedal Munc.

Čeprav se je črnuška enota Mladih zmajev specializirala na glasbenem področju, si glasba utira pot tudi v drugih enotah Mladih zmajev. »V enem letu smo postali zelo glasbeni. Naša enota v Šiški gre v smer hip-hopa in elektronske glasbe, finale Hit betona se je odvil pred vrati ČMC Bežigrad, glasbeni spremljevalni program na turnirju Plata v Zalogu je bil letos močan in naš mobilni ČMC Ljuba & Drago redno gosti DJ-je in tudi akustične glasbenike. Ja, glasba je postala nekako rdeča nit velikega dela našega programa. In to je super. Glasba ni samo 'nekaj za zraven', je izredno pomemben del človekovega izražanja, kreative, druženja ...« je poudaril Munc.

V Basementu so se posvetili tudi mednarodnemu projektu z glasbenim in feminističnim programom. »Če ne bi bilo korone, potem bi letos bil Girls Rock prvi glasbeni tabor za dekleta z vrhunskimi domačimi in srbskimi mentoricami, vendar se je potem projekt spremenil do te mere, da smo naredili slovenski ad hoc ženski bend Lude žene, ki so naredile serijo priredb, jih zaigrale pred živo publiko v naši dvorani, mini koncert pa smo prenašali tudi po internetu. Lude žene so ekipa slovenskih mentoric, s katerimi bomo naslednje leto, upam, izvedli ženski glasbeni tabor, tako kot je načrtovano. V glasbenem poslu opažam veliko seksizma in omalovažujočega odnosa do žensk. Vesel in ponosen sem, da je bila tudi voditeljica tehnične ekipa naša kolegica Veronika. Projekt ima trden koncept, ki so ga srbske avtorice organizacije Femix preizkusile v različnih okoljih. Zdaj je čas za Slovenijo, da razbijemo še kak stereotip,« je Munc opisal primer dobre prakse integracije žensk v glasbeni svet.

Da bi mladi pridobili znanje o glasbenem poslu, je Matic k sodelovanju povabil Petra Baroša, generalnega sekretarja Slovenskega glasbenoinformacijskega centra – SIGIC, ki vodi cikel izobraževanj pod naslovom Glasbeni posel za mlade glasbene profesionalce. SIGIC ga izvaja v sodelovanju s Centrom za kreativnost. »Z Mašo Pavoković sva snovala neki projekt in je mimogrede omenila, da moram pa res spoznati Petra. In je prišel. Mislim, da sva potrebovala minuto, da sva kliknila. Še en brat druge matere, ki ga do sedaj nisem poznal, vendar je sodelovanje z njim poezija – znanje, izkušnje, energija, humor. Pri Mladih zmajih vodi projekt Glasbeni inkubator, v katerega je vključenih že blizu 50 mladih glasbenikov in oseb, ki želijo delovati na področju podpornih poklicev v glasbi. Peter je njihov coach in motor projekta. Upam, da je to začetek dolgoletnega prijateljstva,« je sodelovanje z Barošem opisal Munc.

Baroš svoje znanje mladim podaja v okviru projekta Glasbeni inkubator. »V Črnučah sem prepoznal zasnutek zelo obetavnega poligona za razvoj mladih glasbenikov. Imajo super infrastrukturo in goro mulcev, ki jih zanimajo glasbeni inštrumenti, muziciranje, snemanje in podobno. Spominjajo me name, ko sem prvič v življenju v živo, od blizu, videl električno kitaro in se mi je skegljalo. Skupaj smo zasnovali učni program, ki je v tej fazi sicer namenjen malce starejšim, torej tistim, ki že muzicirajo, formirajo bende, snemajo in iščejo koncerte. Gre za glasbenice in glasbenike, ki zaključujejo srednjo šolo oziroma so v prvi polovici faksa. Idealna leta za razvoj in pomembne odločitve za potencialno profesionalno glasbeno kariero. Si pa želim vključevati tudi mlajše. Ker je muziciranje, sploh kolektivno, eno najboljših sredstev za socializacijo, prilagajanje na nepredvidljive življenjske okoliščine ter lažji prehod v zrelejše obdobje,« je razložil Baroš.

Peter je model izobraževanja na SIGIC-u, kjer se izobražuje populacija, stara od petindvajset do štirideset let, prenesel na tiste med osemnajstim in devetindvajsetim letom. Kot je povedal, so petindvajsetletniki pogosto že prestari za osnove. V glavi že imajo izdelan nekak zemljevid, operirajo z določenimi predstavami, v svoje delo so že vložili veliko časa in tudi denarja. Takim je težko reči, da bi morali pričeti povsem znova. S programom v obliki rednih srečevanj v Basementu so pričeli januarja, vendar so se bili zaradi koronakrize primorani preseliti na splet. »V prvem semestru smo se spoznali s temeljnimi pojmi glasbene industrije, od produkcije, glasbenega bookinga, glasbenega založništva, avtorskih pravic, piarja, ekonomije do odnosov znotraj benda in podobno. Dajal sem jim tudi izzive in domače naloge, kot je na primer izdelava press materiala, raziskovanje nove, še ne poznane muzike in podobno. Sočasno smo debatirali o njihovih konkretnih kreativnih idejah in zagatah. Spodbujam kolektivno igro tudi brez inštrumentov. Ko se pogovarjajo in poslušajo med seboj, si morda že sami odgovorijo na določena vprašanja, določena vprašanja pa se jim sploh šele porodijo. Predvsem pa vidijo, da njihovi problemi niti slučajno niso lastni zgolj njim in da jih nihče od glasbenih sovrstnikov ne ogroža. Tovrstna zavest je v našem kulturnem prostoru premalo prisotna. Večina tem, o katerih teče beseda, je vezana na moje lastne izkušnje, na moje lastne napake in napake bendov, s katerimi sem sodeloval. Drugi semester je bolj praktične narave. Vedno bolj vrtam vanje, da skušamo teorijo usvajati skozi njihove lastne projekte, da ubesedujejo svoje želje in pričakovanja. Imeli bomo tudi goste, strokovnjake iz različnih glasbenih poklicev. Šli bomo na teren pogledat založbe, studie, radie. Želim, da informacije dobijo iz prve roke, od ljudi, ki delajo v glasbenem poslu, da se spoznajo med seboj. V najboljših primerih se bodo v življenju še pogosto srečevali,« je dejal Baroš.

Peter je na voljo tudi za individualno delo z bendi, ki ustvarjajo v Basementu. Mlada obetavna skupina Regen je njegove izkušnje sprejela z obema rokama. Regen, ki je bil sprva projekt iz dnevne sobe kantavtorice Gaje Kuščer, je razvil navzkrižno žanrsko identiteto, ki prepleta zasanjane melodije z retro instrumentalom v stilu 80-ih. Sveža ljubljanska skupina, ki v polni zasedbi ustvarja šele od leta 2019, se ponaša z zajetnim naborom lastne glasbe, ki ima prizvok mednarodnih izvajalcev, kot so Bon Iver, Lana del Rey in The Paper Kites. Mlada obetavna ljubljanska skupina je že delila oder z uveljavljenimi izvajalci, kot sta 5K HD in Stray Dogg, njihova singlca Wine, posneta kar v Gajini dnevni sobi, pa je že vzbudila zanimanje radijskih postaj in poslušalcev. »Peter Baroš se nam je kot mentor ponudil preko mladinskega centra Mladi zmaji Črnuče, kjer nam je sprva dajal napotke predvsem z managementom benda. Njegovi nasveti so nam zelo pomagali pri postavljanju temeljev benda in pri spoznavanju naših želja ter ciljev. Poleg individualnih srečanj s Petrom se udeležujemo tudi njegovih dogodkov v sklopu Glasbenega inkubatorja Basement, kjer se skupaj z drugimi mladimi bendi pogovarjamo o svoji prihodnosti. Peter nam ob vsakem srečanju nameče ogromno nasvetov, ki so nam vedno dani le v razmislek. Zato smo veliko njegovih idej sprejeli, veliko pa spremenili ali celo ovrgli, kar je verjetno tudi njegov cilj, saj se s tem oblikuje identiteta benda,« so dejali člani skupine Regen. Trenutno so v procesu snemanja komadov, ki bodo v bližnji prihodnosti izdani v obliki singlov. »V načrtu imamo seveda izdajo albuma, za katerega trenutno končujem pesmi. Glede koncertov v živo smo se odločili, da se bomo zaenkrat raje osredotočili na snemanje, če pa bo kakšna priložnost ali se bodo ukrepi NIJZ umirili, bomo pa seveda prišli na odre. V vsakem primeru imamo namen preigrati večji del Slovenije, še posebej pa tudi druge države po Evropi.«

Julija so v Basementu v okviru natečaja Hit betona k sodelovanju pozvali mlade avtorje. Zmagovalci so dobili mikavno nagrado – zastonj profesionalno snemanje v studiu Basement. »Ideja je bila ponuditi mladim skupinam možnost, da se pokažejo. Da v teh norih časih skupaj pokažemo, da se glasba ustvarja. Seveda tudi to, da prebijejo blokado in stopijo med ljudi, pač najprej virtualno, saj so morali posneto skladbo naložiti na splet. Seveda pa je bil še malo večji korak nastop pred živo publiko. Vedeli smo, da je snemanje kar velik zalogaj za mlade skupine, in to smo želeli ponuditi kot ustrezno nagrado za trud. Če sem malo v zanosu, bi rekel, da ponujamo čisto drobno upanje: Lejte, fantje in dekleta, še bomo delali!« je zatrdil Munc. Neodvisna strokovna komisija, katere članici sta bili poleg Baroša piarovka in menedžerka Maša Pavoković ter Eva Beus, pevka skupine Tabu, je izmed sedmih prijavljenih mladih skupin, ki izvajajo glasbo od hip-hopa do hard rocka, izbrala zmagovalca. »Težka naloga je bila. V finale smo spustili štiri glasbene zasedbe, mlade poprockerje AR'n'BI, malce trše Dead Matches in SickBreed ter rimoklepača MC Matica. Potem ko so na prireditvi Hit betona komade predstavili še v živo, je bila naloga še težja. Studijsko snemanje smo omogočili vsem štirim finalistom, titulo Hit betona pa vendarle podelili mladi zasedbi AR'n'BI, ki je za svoja rosna najstniška leta pokazala dober smisel za pisanje avtorskih komadov, predvsem pa izjemno resen odnos do tega, kar počne,« je povedal Baroš.

Svetovna glasbena industrija se je znašla v škripcih: tako renomirani, še bolj pa mladi glasbeniki, ki bi se morali na odrih kaliti in pridobivati odrsko kilometrino, nimajo možnosti za nastop. »Težki časi nas čakajo. Glasbena industrija v Sloveniji diha na škrge, koronski ukrepi so ustavili vse večje dogodke. Mladi zmaji bomo tudi v prihodnje vsaj za mlade glasbenike nudili varno odskočišče za njihove kariere ter ponujali infrastrukturo in mentorsko podporo. Tako bomo prispevali svoj delež pri prizadevanjih, da glasba v Sloveniji ne umre. Tega me je res strah,« je bil nekoliko črnogled Munc, medtem ko je Baroš brezskrbno pribil: »Kaotični časi so, a glasba jih je dala skozi že kar nekaj in vedno preživela. Zame bi bil bolj črnogled scenarij ta, da bi se mladi nehali zanimati za glasbo, nehali muzicirati in se družiti ob glasbi. Sodeč po vrvežu, ki ga spremljam v Basementu, me glede tega niti malo ne skrbi.«