Odziv muzikološke stroke na sklep Sveta RTV Slovenija

"Osrednje mesto med njimi ima Glasbena produkcija s svojimi ansambli, ki že desetletja sodelujejo v številnih radijskih in televizijskih oddajah ter bogatijo zaklad na fonogramih zapisane slovenske glasbe tako različnih zvrsti, kot so jazz, zabavna glasba, lahka orkestralna glasba, simfonična, koncertantna in vokalno-instrumentalna glasba, otroška in mladinska vokalna glasba, musical, filmska glasba ter scenska glasba za gledališke in radijske igre. S tem izpolnjujejo del z zakonom predpisanega poslanstva RTV Slovenija, katerega neločljivi del je tudi spodbujanje svobodnega ustvarjanja, poustvarjanja ter posredovanja umetniških del.

Rezultati umetniškega delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Big Banda RTV Slovenija, Otroškega pevskega zbora in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija niso hitro nadomestljivo polnilo minut radijskega in televizijskega programa med eno in drugo informativno oddajo. Ti ansambli s svojim obstojem in delovanjem spodbujajo in omogočajo izvirno slovensko ustvarjalnost v številnih glasbenih zvrsteh. Zanje so nastala mnoga vrhunska umetniška dela slovenskih skladateljev, bili so spremljevalci vseh priljubljenih izvajalcev slovenskih popevk, zanje so ustvarjali velikani slovenske popularne glasbe, kot so Bojan Adamič, Jože Privšek, Jure Robežnik in Urban Koder. Nenazadnje je, če se omejimo zgolj na popularnejše žanre in odmislimo številne mednarodne uspehe na področju klasične glasbe, sestav Simfoničnega orkestra RTV Slovenije spremljal tudi skupino Avseniki, sodeloval na legendarnem koncertu skupine Siddharta na ljubljanskem centralnem stadionu in pred kratkim nastopil s skupino Laibach na odmevnem koncertu ob predstavitvi Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Glasovi otroških in mladinskih sestavov so naša otroštva in otroštva naših otrok napolnjevali s pesmijo v maternem jeziku. V desetletjih so vsi skupaj ustvarili glasbeni arhiv, ki izpričuje, kaj smo in kaj bi želeli biti. V slovenske domove prinašajo lepoto in razvedrilo ob glasbi, ki govori slovenskemu človeku.

Morebitno prenehanje delovanja ansamblov, ki pač niso tovarna vijakov, ki jo lahko postavimo čez noč na nezorani ledini, ampak organizmi, ki v desetletjih izoblikujejo svoj enkraten umetniški profil in prepoznavnost v evropskem kulturnem prostoru, bi bilo nepopravljivo osiromašenje, v nekem pogledu celo samouničenje pomembnega dela slovenske kulture. Slovenija bi postala ena od redkih evropskih držav brez radijskih ansamblov. Z ukinitvijo ZKP bi bilo ključno okrnjeno tudi založništvo nosilcev zvoka in slike s slovensko glasbo. V svetu, kjer glasba v vedno večji meri živi predvsem v virtualnem svetu zvočnih konzerv, bi slovenski, že sedaj izredno šibak in tenak glasek, dokončno utihnil.

Predlagana presoja pa ne grozi le živi glasbeni ustvarjalnosti. Z ukinjanjem enot je ogrožen tudi zgodovinski spomin, saj je vprašljiv obstoj notnega arhiva s prek 20.000 enotami gradiva, predvsem pa Mediateka, ki poskuša rešiti in za bodočnost ohraniti zvočni in vidni spomin na našo – tudi glasbeno – preteklost. Da sploh ne omenjamo ponovnega navala – tokrat očitno dokončne – centralizacije, ki bo z ukinjanjem regionalnih centrov preprečila nastajanje in odmevnost zahtevnejših kulturnih vsebin na Primorskem in na vzhodu države.

Naravnost neverjetno je, da se to dogaja v našem času, po uspešno dokončanih prizadevanjih za svobodo in avtonomnost slovenske kulturne ustvarjalnosti. Po desetletjih, v katerih so nekateri najprej dajali svoja življenja za svobodo biti Slovenec, po desetletjih, v katerih so generacije
prebivalcev Slovenije z odrekanjem uspele ustvariti pogoje za avtohtono slovensko kulturo, v kateri imajo nepogrešljivo mesto tudi omenjene organizacijske enote RTV Slovenija. Naš moralni čut se mora zganiti ob tem, da se nam to dogaja v času, ko smo vsi skupaj in vsak posebej svobodnejši in bogatejši kot kdajkoli prej, a so očitno nekateri med nami pripravljeni prodati vse, kar je lepega in resničnega, za kakšen dolar več.

Osupljiva, celo grozljiva je lahkotnost, s katero je Svet RTV sprožil izračunavanje finančno »pozitivnih« učinkov ukinitve zgoraj naštetih enot, ne da bi se zavedal nepopravljive škode – te ni mogoče izmeriti v milijonih – ki bi nastala ob ukinitvi predlaganih organizacijskih enot. Ob navajanju trenutnega slabega finančnega stanja je bilo med drugim mogoče slišati, da se bodo podobne negativne številke ponovile tudi naslednje leto in bodo še večje, v kolikor bo hiša prenašala tudi olimpijske igre. Preseneča, da ni Svet RTV ugledal možnosti za finančno sanacijo v »rezanju« športnih vsebin in stroškov. Slednja misel je seveda zgolj retorična, osvetli pa naj ves nesmisel predlaganih ukrepov.

Zato pozivamo člane Sveta RTV Slovenija, da se ob nujnem reševanju finančnega primanjkljaja medijske hiše, ki jim je bila zaupana v upravljanje, vzdržijo ukrepov, ki bi okrnili delovanje omenjenih organizacijskih enot ter nepopravljivo osiromašili že tako skromno slovensko glasbeno kulturo. Vlado Republike Slovenije, še posebej pa ministrico za kulturo Asto Vrečko, pa pozivamo k aktivnejšemu in predvsem dolgoročnejšemu reševanju organizacijskih in finančnih vprašanj, povezanih s kulturno tako pomembnim delovanjem osrednje nacionalne medijske hiše."

V Ljubljani, 28. 11. 2023

za Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete UL
doc. dr. Aleš Nagode

za Muzikološki inštitut ZRC SAZU
doc. dr. Katarina Šter, znanstvena sodelavka

za Slovensko muzikološko društvo
Anuša Plesničar