Globalna možganska hrana

Medtem ko znotraj žanrskega raperskega poslušalstva obstaja plejada potencialnih aktualnih klepetaških favoritov, zunanji opazovalec ali spremljevalec domače alternative v povezavi z rapom na Slovenskem najprej izstreli ime N'Toko. Njegova pot je tako znotraj kolektiva Moveknowledgement kot v samostojnem ustvarjanju poslušalcu ponudila drugačno zvočno sliko.

Od začetka svoje diskografske kariere je ustvaril reci in piši 10 albumov ter še nekaj stranskih projektov in EP-jev. Kot ustvarjalca in poslušalca so ga v zadnjih letih fascinirali vedno novi trendovski alter in pop pojavi, s čimer je razvijal precej svojstven mišmaš elektronsko-hiphopovskega zvoka, ki je na albumu Mind Business dobil bolj dovršeno in koherentno podobo.

Njegov družbeni angažma od izida Parade ljubezni naprej je v poslednjem letu kulminiral do te mere, da se N'Toko, včasih kar nadležno, pojavlja vsepovsod. Mimogrede ga srečamo na TV ekranu, na demonstracijah, beremo njegove blogovske civilno-družbene angažmaje, se znajdemo v prostoru, kjer fant nastopa v vlogi DJ-a, srečamo ga na njegovi diskotečni serialki Safari, beremo njegove intervjuje in izjave na raznih portalih ali kolumne v Mladini, ob skoku v gledališče pa na odru znova vidimo njega. N'Toko tako v zadnjem letu pooseblja garaškega misleca, ki v najboljšem in najslabšem primeru pooseblja vso pozitivno in negativno konotacijo besedne zveze »mnenjski voditelj« na eni ter »artist« na drugi strani, s čimer se duši v majhnosti domačega prostora, kjer moraš biti vse, čeravno ima večinska publika raje, da si nič, in ti zameri skoraj vsak malce manj premišljeni korak.

Mind Business je izšel pri japonski založbi Call & Response in transcendentalno podaja refleksije zmedenosti nad fenomenom globalnega in domačega političnega sveta, kjer razpet med Japonsko, Indijo ter Šentjernejem in Ljubljano združuje specifike in paradokse v skupno celoto. Znotraj te zmedene brozge mu angleško gobcanje dopušča rahel izstop iz angažiranega, družbenokritičnega besedilnega podajanja, ki je tokrat mehkejše, milejše in vsrkava za zahodni svet tipične popkulturne reference, s katerimi nas namenoma malce shizofreno postavlja v določen čas in prostor. Kot prvemu grlu bodisi Moveknowledgementa bodisi BeatMytha služijo njegova besedila bolj kot dodatni inštrument, ki z močno prezenco zapolnjuje prostor, podaja kratke refleksije in ne predaja tako močnih stališč. Tokrat se N'Toko odpravi na vsebinsko močnejšo misijo, kjer izkoristi vse prednosti bolj sproščene note angleškega jezika, spretno obrača in prevrača besede, predvsem pa ni tako zazrt zgolj v kritiko stanja duha slovenske družbe.

Fragmentarnost njegovih besedil nas z obilico samokritike razpršeno vodi od demoniziranega potrošniškega sveta, kjer so pop trendi postali neizogibni fašizem, preko koncerta v vesolju, prodajanja ikon, ukvarjanja z družbo in našo dvojno moralo v celoti, opazk družbene hipokrizije in nasprotij, izgube samostojnih (za)misli, fascinacije nad pop kulturo, malih zvezdic našega mikro sveta, tako značilnih za nekakšen slovenski kvazi medijski svet, k standardnim N'Tokovim nazorskim prepričanjem. Vse skupaj tvori nekakšen mozaik eklekticizma, ki diha na iste škrge. Mind Business ni tako zelo neposredna in pronicljiva plašča kot njegovi slovenski albumi, manjkata tudi igrivost in analitično-kritična nota, ki pa jo posrečeno nadomešča dominacija bizarnih tujih pop referenc, ob katerih se avtor očitno zelo zabava.

Največje presenečenje albuma sta zvočna in produkcijska nota. N'Toko se je znova preizkusil v vlogi producenta, in tokrat mu gre to najbolje doslej. Skupaj s pomočnikom Igorjem Vukom je ustvaril žanrsko hibridni album, ki zvočno v ničemer ne zaostaja za globalnim zvokom trendovske tujine. Vokali so prezentni, razločni, celotna zvočna slika je lepo postavljena v prostor in sloni na izstopajočih sintih. Produkcijsko je N'Toko postal veliko bolj samozavesten in nam preko atmosfersko hladne, odtujene, retro-futuristične, robotsko-brezčutne zvočne podobe sicer malce shizofreno prezentira svojo hiphop-elektro izraznost. Žmohtno elektro-indietroniko posrečeno združuje s hiphopom, kompletno sliko pa popači zanj značilno igračkanje s kičastimi in cenenimi retro-sint vložki ter vijačenji. Z njimi kombinira estetiko nasprotja med otročje naivnim ter ikonografijo razgledane, sodobne, žanrsko precej široke elektro tvorbe. V tej preprosti in minimalistični formi se pojavi nekaj malega poliritmije, skrite v siceršnjo sozvočje ritmike in vokalov, ki kompaktno, suvereno in jasno ter neboječe združujejo mestoma malce statične in generične sinte v dovršeni trash. N'Toko se na manj agresiven in bolj sint način na eni strani neuniformirano in odkrito spogleduje z Die Antwoord in (pop)ikonoklastičnostjo, na drugi pa s sodobno newyorško ballroom rapersko sceno, ki je v indie svetu zadnje čase še kako živa.

Mind Business je produkcijski višek N'Tokove kariere, kjer se ta odprto spogleduje z glasbo, v kateri tudi sam uživa in je žanrsko ne mara opredeljevati. Dobro naštudiran, občasno kaotičen, a vseeno zelo koherenten album, ki ga dodobra spoznamo skozi več poslušanj, je časovno natančno opredeljen, hkrati pa na njem avtor izkazuje vse tisto, kar predstavlja v medijskem svetu. Z leti prakse za DJ pultom ve, kaj pali pri klubski publiki, z leti prakse za mikrofonom ve, kako prepričati, in z leti pisanja močnih besedil, z dodatki vestnega bloganja, ve, kako konkretno predati svoje sporočilo.

N'Toko ima še vedno jajca, glasbeno ostaja kreativen, raziskujoč in radoveden, pikrosti in večplastnosti mu ne primanjkuje, njegov izraz se je artikuliral, s čvrstejšim glasom pa je verjetno postal bolj všečen tudi širšim množicam. Individualni izraz, ki ga goji od začetka svoje glasbene poti, na neki način odpre zanimivo vprašanje: ali iskanje osebnega izraza in trademarka sploh še goji preko glasbe ali pa mu bo poslušalstvo sledilo zaradi vseh ostalih njegovih dejavnosti? Odgovor je jasen: N'Toko primarno ostaja glasbenik, ki s svojo glasbo in ostro držo prepriča, vse ostalo je zgolj dodatni plus. 

@http://www.youtube.com/watch?v=lGG980pugeQ@