One Man Band Festival

Solistično koncertno muziciranje je bržkone ena najzahtevnejših disciplin, še toliko bolj v kontekstu improviziranega ali pa hipnega ustvarjanja. Ni partnerjev v dialogu in posledično tudi ne kolegialnega varovala, na katero bi se glasbenik lahko oprl, če bi mu zmanjkalo »besed«. Na odru je sam s seboj, s svojim inštrumentom, svojo idejo in navdihom. Po drugi strani ima solistični nastop tudi svojo prednost: ker ni sošpilavskih kompromisov, je na voljo več manevrskega prostora.

Idealno priložnost za ugotavljanje, kako zelo širok je lahko ta prostor, bomo dobili 17. januarja, ko bodo na oder Menze pri koritu stopili štirje glasbeniki, ki prakso koncertnega solističnega ustvarjanja širijo v ekstrem. One Man Band Festival se bo zgodil v organizaciji serialke Specialka, v okviru katere smo v minulih mesecih že videli dva podobna konceptualna dogodka. Najprej smo jeseni v interpretaciji domačih ustvarjalcev podoživeli Nirvanino ploščo Nevermind, pred nedavnim pa smo slišali v okviru dogodka dvatisoč11 domače bende, ki so najbolj zaznamovali minulo leto. In koga bomo videli tokrat?

Severnoameriške samodržce bo zastopal Zack Kouns, večmedijski ustvarjalec, ki so ga nekateri razglasili za daljnega sorodnika legendarnega posebneža Suna Raja. Menda se je s koncertnimi nastopi že prikupil sledilcem v zadnjih letih zelo priljubljenih eksperimentalnih, svobodnjaških muzik na sledi folka in popa. Zanima ga raziskovanje forme in različnih izrazov, poleg folka in popa predvsem elektronska glasba in svobodnjaški jazz. Eklektičnemu izrazu primeren je tudi njegov nabor inštrumentov, v katerem poleg saksofonov, sintetizatorjev in številnih elektronskih pripravic v oči bode široka paleta najrazličnejših eksotičnih tradicionalnih glasbil.

S podobnimi idejami se ukvarja Kanadčan Rory Hinchey alias Alpha Strategy. Pop formo, v kateri raziskuje izročila raznoterih muzik in zvokov, členi skozi zanke na cirkularnih vezjih in analognih sintetizatorjih. Gre za v zadnjem desetletju zelo priljubljeno prakso zvedavejših (raznorodnih) kreativcev, saj je nekakšno idealno orodje za solistično koncertno upodabljanje kompleksnejših glasbenih struktur.

@http://www.youtube.com/watch?v=5U-wuQ9SX9c@

Domačo kvoto bosta na festivalu zastopala Irena Tomažin (iT) in Martin Ukmar (Tovariš Strmoglavljen). Tomažinova se je radovedni publiki prikupila s sprotno manipulacijo svojega glasu na diktafonih in kasetnih snemalnikih, odličen odziv pa je pri poznavalcih zabeležil tudi njen samostojni prvenec Crying Games. Ob zanimivih zvočnih posegih prepriča predvsem njeno razgibano raziskovanje emocij, ki približa njen izvirni izraz tudi z eksperimenti manj seznanjeni publiki. Ukmar je znan predvsem po sodelovanju v radikalnih zasedbah (Kraški solisti), s solističnimi nastopi pa je vsaj v teoriji zelo soroden obema tujima gostoma. V improvizirana zvočna raziskovanja pogosto staplja nauke folkovskih in etno muzik ter kolažiranja, še raje pa členi tiste manj standardne mejne domislice.

Slišali bomo torej četverico, združeno predvsem v zvedavosti in pregledu nad raznoterimi muzikami, ki pa jih vsak po svoje sestavlja v svojstvene, izvirne izraze.