02.09.2020
Onkraj vrta
Ta vikend bo na sporedu Cankarjevega doma v Ljubljani nova opera skladatelja Stephena McNeffa, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Cankarjevega doma in češkega partnerja Concept operapovera.
Onkraj vrta (Beyond The Garden) je nova komorna opera priznanega britanskega skladatelja Stephena McNeffa na libreto Aoife Mannix. V Sloveniji bo doživela svetovno premiero v petek 4. septembra, v soboto, 5. septembra, in nedeljo, 6. septembra, pa bosta potem sledili še reprizi.
Gre za zgodbo o prikaznih, ki so jo navdahnili čustveni vozli odnosa med Almo Mahler in njeno hčerko Manon Gropius. Opera obravnava odnose med starejšimi in mlajšimi ljudmi, starši in otroki, materami in hčerkami, obenem pa se sprašuje, kako se spopadati z veliko izgubo in obžalovanjem. Ali lahko svojo preteklost oblikujemo tako, da ustreza naši življenjski pripovedi, in kaj se zgodi, če nas usoda prisili v soočenje z drugačno resnico?
Sodelujoči:
Pevski solistki: Susan Bickley kot Ottilia in Katja Konvalinka kot Klara
Glasbeno vodstvo: Simon Dvoršak
Režija, scenografija: Rocc
Kostumografija: Belinda Radulović
Glasbeniki: Nejc Avbelj, violina; Miha Firšt, kontrabas; Urška Rihtaršič, harfa; Andrej Zupan, klarinet; Petra Vidmar/Vito Opeka, tolkala
Skladatelj Stephen McNeff je bil rojen na Irskem in odraščal v Walesu. Po študiju na Kraljevi akademiji za glasbo je sodeloval s številnimi britanskimi in kanadskimi gledališči. Veliko se je ukvarjal z glasbo za gledališče, komponiral je opere in koncertna dela po naročilu uglednih ustanov, kot so Kraljeva operna hiša, BBC Simfoniki, Simfonični orkester iz Bournemoutha in Irski komorni zbor. McNeffov opus obsega komorna in simfonična ter glasbenogledališka dela. Kot operni skladatelj je prav posebej zaslovel z delom Clockwork leta 2004. V produkciji SKGG smo v sezoni 2016/17 lahko slišali njegovo otroško opero Nežni velikan/Gentle Giant, Onkraj vrta/Beyond the Garden pa je njegovo tretje večje sodelovanje s pesnico Aoife Mannix. McNeffova dela izhajajo pri založbi Peters. Kot predavatelj je gostoval na mojstrskih delavnicah operne ustvarjalnosti in produkcije na londonskem Kolidžu svete Trojice, šoli za glasbo in gledališče Guildhall, Kraljevi irski glasbeni akademiji ter ljubljanski Akademiji za glasbo.
Pesnica Aoife Mannix je bila rojena na Švedskem irskim staršem. Pred selitvijo v Veliko Britanijo je odraščala v Dublinu, Ottawi in New Yorku. Je avtorica štirih pesniških zbirk: The Trick of Foreign Words (2002), The Elephant in the Corner (2005), Growing Up An Alien (2007) in Turn The Clocks Upside Down (2008). Njen šov Growing Up the Alien je bil premierno prikazan na londonskem literarnem festivalu Southbank Centre 2007. Mannix je nastopala v Veliki Britaniji in po svetu, trenutno je rezidenčna pesnica pri BBC-jevi oddaji Saturday Live na programu Radio 4. Je tudi avtorica številnih opernih librettov, med katerimi je tudi tretje sodelovanje s Stephenom McNeffom – Onkraj vrta/Beyond the Garden.
Britanska pevka Susan Bickley velja za eno najbolj dovršenih mezzosopranistk svoje generacije s širokim repertoarjem baroka, odličnimi dramskimi vlogami iz 19. in 20. stoletja ter premierami številnih sodobnih del. Študirala je na Glasbeni šoli Guildhall ter od takrat deluje po vsem svetu kot koncertna in operna pevka. Redno nastopa kot gostujoča umetnica v Kraljevi operi, Angleški nacionalni operi, Valižanski operi, Operi North v Glyndebournu, pa tudi v vlogah v Operi v San Franciscu, Dallaški operi, Državni operi v Berlinu, flamski, frankfurtski in nizozemski operi. Pela je z vsemi večjimi britanskimi orkestri, redno nastopa za BBC in je izdala več glasbenih posnetkov. Leta 2011 je osvojila nagrado Kraljevega filharmoničnega združenja, najvišje priznanje za klasično glasbo v živo v Veliki Britaniji.
Katja Konvalinka je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomirala iz petja in klavirja, nato pa z odliko magistrirala na Visoki šoli za glasbo Gradcu. Končala je tudi specializacijo iz solopetja na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki ji je leta 2018 podelila priznanje umetniškega dela. Nastopala je v opernih hišah v Sloveniji (SNG Ljubljana in SNG Maribor), Avstriji (Mestno gledališče Leoben, Theater im Palais) in na Hrvaškem (Splitska opera). Kot koncertna pevka je sodelovala z Orkestrom Slovenske filharmonije in Orkestrom RTV. Dejavna je kot tudi glasbena pedagoginja. Je predsednica SKGG, pri katerem deluje kot producentka in pevka v operah Frida (monoopera Dnevnik Ane Frank), Menottija, Martinůja, Nymana, Piccinija, Pergolesija ... Krstno je izvedla vloge v operah slovenskih skladateljev T. Sveteta (Ada, Junak našega časa), P. Mihelčiča (Božji delec), B. Šaljić Podešva (Iden) ...
Simon Dvoršak je dirigent, pianist, korepetitor in glasbeni pedagog. Deluje kot docent na ljubljanski Akademiji za glasbo, redno sodeluje s Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Mariborskim festivalskim orkestrom. Specializiran je za opero in glasbeno gledališče. Med študijem v Londonu je sodeloval pri produkciji predstav Into the Woods, West Side Story in Sweeny Todd kot asistent priznanega dirigenta Stewarta Pedlarja. V SKGG je dirigiral opere La Cecchina, Zmikavt in stara devica, Junak našega časa, Nežni velikan, Ada, Mož, ki je imel svojo ženo za klobuk in Ženitev. Bil je tudi mentor mladim dirigentom, ki so nastopali v operah Brundibar in Hobit.
Rocc je študiral operno režijo na Janáčkovi akademiji glasbenih in gledaliških umetnosti v Brnu na Češkem. Podiplomski študij scenografije je opravil v Švici in Nemčiji. Kot režiser in scenski oblikovalec je uprizoril približno petdeset opernih predstav v opernih hišah v Ljubljani, Pragi, Brnu, Ostravi, Rigi, Vroclavu, v Operi Bergen na Norveškem in drugod. Njegovi projekti so bili predstavljeni na več mednarodnih festivalih. Deloval je kot umetniški direktor Opere Narodnega gledališča v Brnu, bil je umetniški direktor Državne opere v Pragi, v letih 2013–19 je bil umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 2018 je prejel priznanje za pomembna umetniška dela, najvišji umetniški naslov Univerze v Ljubljani. Deluje kot docent za operno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo ter kot član strokovnih žirij na mednarodnih pevskih tekmovanjih.
Belinda Radulović je končala podiplomski študij mode na akademiji Domus v Milanu. Delala je za Ratti, Zibetti, Mento, Sinhronio, Nanni Strado, Incopel, Inpronto, Benetton, Cavalli, ustvarila svojo lastno blagovno znamko B. L. D., jo predstavila v New Yorku, tržila v Milanu. Za gledališča je ustvarila več kot sto kostumografij ter za svoje delo je prejela več domačih in mednarodnih nagrad, med njimi Borštnikovi nagradi za kostumografijo 2006 in 2012, nagrado International Theatre Institute (ITI) za glasbeno scenski projekt Iz veka vekov Lojzeta Lebiča, nagrado Uchimura (ITI) za uprizoritev no-iger Veter v vejah borov, Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala na Tednu slovenske drame Ep o Gilgamešu, nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov za najboljšo predstavo leta: Ajshil, Oresteja, nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov za najboljšo predstavo leta: Gregor Strniša, Žabe, veliko nagrado za najboljšo predstavo na 53. Bitefu 2019.