Operetno dogajanje v Ljubljani v letih 1918–1945

Na tiskovni konferenci, ki se je 27. maja odvila v dvorani Kulturnega centra Schellenburg v Ljubljani kot ena prvih prireditev po odpravi epidemije, so predstavili zdaj že več kot štirideseto enoto Henrika Neubauerja (roj. 1929). Čeprav se je avtor doslej največ ukvarjal z baletom in opero, opereta nikoli ni bila tujka v njegovem raziskovalnem in avtorskem delu, je pa zdaj stopila v ospredje v Neubauerjevi noviteti, Operetnem dogajanju v ljubljanski Operi med koncem prve in koncem druge svetovne vojne, 1918–1945. Predstavitev sta poleg avtorja vodila direktorica Slovenskega gledališkega inštituta Mojca Jan Zoran in Borut Smrekar, ki je prispeval spremno besedo h knjigi. Neubauer opisuje skladatelje in njihove operete v časovnem zaporedju glede na vsakokratno premierno izvedbo. Vsa dela obravnava iz vidika njihove recepcije, konkretno glede na medijske odmeve in mnenja v strokovni glasbeni literaturi.

Knjiga, ki ima prek 100 strani, se posveča operetam¹ slovenskih in tujih skladateljev, ki so bile glavne v okviru operetnega dogajanja v ljubljanski Operi med koncem prve in koncem druge svetovne vojne, v letih 1918–1945. Ta čas zajema skoraj 30-letno delovanje omenjene osrednje slovenske glasbeno gledališke inštitucije. Neubauer opisuje skladatelje in njihove operete v časovnem zaporedju glede na vsakokratno premierno izvedbo. Vsa dela obravnava iz vidika njihove recepcije, konkretno glede na medijske odmeve in mnenja v strokovni glasbeni literaturi. V omenjenem času je bilo med več kot 400 glasbeno gledališkimi deli v ljubljanski Operi premierno izvedenih 93 operet, nekaj izmed njih jih je prišlo na vrsto tudi po večkrat, Netopir J. Straussa ml. na primer petkrat. Vsako sezono je bilo razmerje med operetami in operami ena proti štiri, včasih nekaj manj, včasih več. Vsekakor so vedno prevladovale opere, čeprav je bil finančni rezultat pri operetah, ki so imele bistveno več ponovitev, večji. Vsebino časovno zamejujejo trije ravnatelji: Hrvat Friderik Rukavina (1918–1925), v Trstu rojeni Mirko Polič (1925–1939) in Vilko Ukmar (1939–1945). Ves ta čas je bilo kar nekaj vzrokov za odklanjanje operete, med drugim zaradi nenehnega tekmovanja primadon v opernih ali/in operetnih vlogah in ker je v estetskem pogledu opereta v primerjavi z opero in baletom manj tehtna. Deloma pa je k temu prispevala tudi tedanja kulturna in siceršnja politika. Nekaj podobnega se je kasneje dogajalo v Mariboru.

Knjiga se pne od zahvale SLOGI za sofinanciranje izida knjige prek Smrekarjeve spremne beseda in Neubauerjevega uvoda do nizanja poglavij: o začetkih operete v svetu, se pravi zgodovinskem nastanku operete in njenem začetnem zmagovitem pohodu, prvih operetah pri nas ter odprtju novega deželnega gledališča, o operetah v slovenščini od leta 1892 do prve svetovne vojne, potem pa so jo, kot omenjeno, zaznamovali trije ravnatelji – F. Rukavina, M. Polič in V. Ukmar. Prva dva sta bila tudi dirigenta. Sledijo tri zaključna poglavja: povzetek, viri in kronološki seznam vseh izvedenih operet v Ljubljani od leta 1918 do leta 1945. Na seznamu so izvedene operete iz tistega časa navedene z naslovi, imeni skladateljev, libretistov in prevajalcev oz. piscev besedil (libretov) za izvirne slovenske operete. Paradoksno je bilo operet še največ med drugo svetovno vojno, ko so tako rekoč prevladovale. Pa naj še kdo reče, da v vojni muze molčijo! In tako je bilo celo v času ravnateljevanja Ukmarja, ki je bil pred prevzemom te funkcije kot vodilni slovenski glasbeni kritik odločno proti opereti.

Najnovejšo Neubauerjevo knjižico tehtnih in pomembnih spomeniških raziskav in zapisov o posamičnih področjih zgodovine in razvoja slovenske umetnosti je oblikovala Mateja Omerzel.

1. Iz franc. »mala opera«, v 18. stol. kratka opera, v 19. In 20. stol. pa glasbeno dramska zvrst zabavnega značaja. V njej se izmenjujejo govorjeni dialogi, pevske in inštrumentalne točke, ples in še kaj. Po kraju nastanka ločimo pariško, dunajsko, berlinsko in še kakšno opereto. Njen vsebinski poudarek je na parodiji in satiri. Dandanes jo je deloma nadomestil ali zamenjal musical.