Presek domače elektronske ustvarjalnosti

Ljubljanska založba Kamizdat pod vodstvom Luke Prinčiča že več kot štirinajst let skrbi za promocijo domače robne elektronske in eksperimentalne ustvarjalnosti. Med njenimi varovanci najdemo imena, kot so Warrego Valles, Shekuza, Lifecutter in Terranigma, skratka nekatere prepoznavnejše in najbolj aktivne obraze aktualne elektronske produkcije na slovenski grudi. Sredi julija so pri založbi postregli z novo pregledno kompilacijo serije Access Frame, tretjo v štirih letih, ki ponuja vpogled v različne pore elektronskega izrazja tako iz sfer funkcionalne in neklubske elektronike kot tudi minimalizma, sodobnega kantavtorstva, gledališke glasbe, drona ter hrupnejših zvočnih raziskovanj. Access Frame: Equity ponuja širok, za klasično kompilacijo z nekim osrednjim konceptom celo preširok nabor sodobnega slovenskega elektronskega izrazja. Vendar gre tu prvenstveno za promocijsko in predstavitveno funkcijo, za odskočno desko, ki lahko neposvečenim ponudi hiter vpogled vsaj v določen segment slovenske elektronike. V veliki meri gre pohvaliti premierno vključitev nekaterih mlajših, kljub temu pa ne spet tako mladih imen domačega elektronskega podzemlja.

Kompilacija, ki prinaša dvajset komadov, je razdeljena na tri dele. V prvi tretjini lahko prisluhnemo žanrski plesni elektroniki na presečišču electra, techna, housa in IDM-a, osrednji del vključuje bolj avtorski pečat, v sklepnem delu pa najdemo predvsem abstraktnejše zvočne eksploracije. Ob delih veteranov in dolgoletnih sopotnikov lokalne scene, kot sta BeatMyth in Lifecutter, si Access Frame: Equity primarno zasluži pozornost zaradi debitantskih produkcij nekaterih mlajših predstavnikov in predstavnic slovenskega elektronskega podzemlja, ki so se v zadnjih letih uveljavili kot didžeji. Najbolj opazno so okrepljene vrste electro garde. Denimo, producentki dvidevat in Nulla, ki ju poznamo tudi kot didžejevski tandem, strežeta z debitantskima hipnotičnima electro štikloma unum in elektromagnetik v duhu hiperkinetične detroitske electro estetike, ki jo je v zadnjih letih v mednarodnem prostoru skorajda lastnoročno popularizirala nemška didžejka Helena Hauff. Z nekoliko drugačnimi izpeljankami electro ritmik, od bolj eksperimentalnih do bolj meditativnih variant, se v komadih Cyberpunk Tendencies, Tesla Galvani in Lussid poigravajo veterani Shekuza, Terranigma in Nitz. 

Slednji je s svojo mentorsko vlogo doprinesel tudi k prvi produkciji najmlajše rezidentke kluba K4, Lare, ki nas s sončnim house gruvom komada Brighter Future vabi na klubska plesišča, ko se ta spet odprejo. Med debitanti najdemo še komad neuradno prvega avtohtonega techno boy banda, Ansambla PRSA, z naslovom Carve4. Gre za primer sodobnega ritmično razgibanega polmodularnega techno izrazja, ki ga v regionalnem prostoru najodmevneje raziskuje že omenjeni Shekuza. Kot presežka prvega dela izpostavimo predvsem uvodni, zvočno hrustljavi IDM-ovski biser Sirene anonimnega ustvarjalca M berLin in morda najsočnejši kos muzike na obstoječi kompilaciji (in tudi moj favorit), komad The Left Eye BeatMytha, ki je preplet aktualnih ritmik hard druma, melodičnih elementov britanskega grima in sintovskih valovanj techna. 

Izmed avtorsko izrazitejših del najbolj izstopata triphopovski vokalni komad Divine projekta Katyeuum, ki ga tvorita aeuum in Katyusha, ter nekonvencionalni ambientalno-ritmični štikl Weakest Parts of Society haloške avtorice Muzikačake, ki v esenci niti ne sodita v ožjo sfero domače elektronske kreativnosti. V sklepnem delu pa, kot rečeno, prednjačijo raznorodne prostorske zvočne eksploracije, ki zahtevajo nekoliko pozornejšega in radovednega poslušalca. Od bolj blagozvočnih, kot so elektronsko procesirane melodične fraze predelane gledališke kompozicije niti harfistke Urške Preis, ki ustvarja pod imenom roughe-ah, počasi preidemo k izrazito abrazivnim in hrupnim skladbam, kot sta Ultrascan mariborske zvočne raziskovalke Kikiriki in 1 9 5 Ints (Edit) ženskega zvočnega kolektiva Kikimore. 

Access Frame: Equity ponuja širok, za klasično kompilacijo z nekim osrednjim konceptom celo preširok nabor sodobnega slovenskega elektronskega izrazja. Vendar gre tu prvenstveno za promocijsko in predstavitveno funkcijo, za odskočno desko, ki lahko neposvečenim ponudi hiter vpogled vsaj v določen segment slovenske elektronike. V veliki meri gre pohvaliti premierno vključitev nekaterih mlajših, kljub temu pa ne spet tako mladih imen domačega elektronskega podzemlja. V smislu širše zgodovinske perspektive in odsotnosti resnično rdečeličnih mladenk in mladcev pa se moramo vprašati, kje ta trenutek brbota robna elektronska ustvarjalnost zoomerske generacije, ki ji mnogo več kot rejverske in techno dediščine pomenijo aktualnejši svetovni nazori širše trap scene. Morda odgovor na to ponudi kompilacija, ki izide leta 2022.