Prešernov nagrajenec dr. Henrik Neubauer

Te dni, natančneje 17. aprila, letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo na področju kulture, dr. Henrik Neubauer, praznuje petindevetdeseti rojstni dan. Ob podelitvi nagrade smo imeli v dnevnem tisku in strokovnih revijah priložnost spoznati obseg vseh njegovih aktivnosti na različnih področjih – od poklicnega baletnika, asistenta na Medicinski fakulteti v Ljubljani, vodje baleta in koreografa ljubljanskega baletnega ansambla, direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana in umetniškega vodje Opere in baleta v Mariboru do  rednega profesorja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Tisto, kar dr. Neubauerja postavlja v prvo vrsto slovenskih mislecev in ustvarjalcev, je njegova vsestranskost, ki pa hkrati oteži kategorizacijo njegovih dejavnosti. Izstopajo operne in plesne dejavnosti, ki jih je dr. Neubauer podprl z izdajo strokovnih knjig in člankov, v katerih pogosto zasledimo velik izbor gledaliških kritik, ki bralca današnje dobe nazorno seznanjajo s kulturnim utripom časa, v katerem so produkcije nastajale.

Ustvarjalni opus dr. Henrika Neubauerja zajema številne baletne koreografije, koreografije v opernih in dramskih predstavah, koreografije za posebne prireditve, operne in operetne režije ter režije dramskih iger v francoščini. Poleg tega je izdal triintrideset knjig in več kot petsto člankov s področja opere in baleta. Ob Prešernovi nagradi je dobitnik vrste pomembnih nagrad, kot so prva nagrada za režijo opere Carmen v izvedbi Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu v Ljubljani leta 1978, prva nagrada za koreografijo na Jugoslovanskem baletnem bienalu v Ljubljani za koreografijo in režijo baleta Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva v izvedbi ljubljanskega baletnega ansambla leta 1981 in priznanje za izjemno kreativno izvedbo glasbeno-scenskega projekta Kralj Lear z ansamblom Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu leta 1986. Nagrado mesta Ljubljana je prejel leta 2003 in leta 2009 zlati red za zasluge Republike Slovenije. To je samo delni pregled njegovega prispevka k slovenski kulturi. Če bi nanizali vse njegove dejavnosti in uspehe, bi spremenili osnovni namen tega prispevka, ki je, da na izbranih primerih z vsakega področja ustvarjanja pokažemo njegov pristop, ki je temeljil v upoštevanju družbene klime ter koreografskih, pedagoških in umetniških razmislekih.

Tisto, kar dr. Neubauerja postavlja v prvo vrsto slovenskih mislecev in ustvarjalcev, je njegova vsestranskost, ki pa hkrati oteži kategorizacijo njegovih dejavnosti. Izstopajo operne in plesne dejavnosti, ki jih je dr. Neubauer podprl z izdajo strokovnih knjig in člankov, v katerih pogosto zasledimo velik izbor gledaliških kritik, ki bralca današnje dobe nazorno seznanjajo s kulturnim utripom časa, v katerem so produkcije nastajale. Ne manjka niti informacij v obliki biografij umetnikov s področja opere in baleta, ki so smiselno vtkane v marsikatero kroniko glasbenogledališkega življenja. 

Plesalec

Če se ozremo na njegovo življenje in delo kronološko, ga najprej spoznamo kot baletnega solista. Po mnenju takratnih kritikov je bil čut za muzikalnost s posrečeno povezavo glasbenega in plesnega izraza (ki pozneje odlikuje tudi njegove koreografije) osnovna značilnost njegovih vlog. Navedimo samo nekatere: prva solistična vloga je bil Pastir v Diptihonu Marjana Kozine, sledile so Ženin v Vragu na vasi F. Lhotke, Harlekin v Nekdanjih svečanostih R. Straussa, Pierr v Čajni punčki Rista Savina, Peter v Petru in volku Sergeja Prokofjeva, Hillarion v Giselle Adolfa Adama, Mercutio v Romeu in Juliji Sergeja Prokofjeva ... V svoji več kot dvajsetletni baletni karieri je ustvaril obširen opus solističnih plesnih kreacij, ki predstavljajo pomemben prispevek k razvoju slovenske plesne umetnosti. Plesni dosežek dr. Neubauerja zaključimo s kritiko v Ljudski pravici iz leta 1956: »Največjo težo vsega plesa nosi Henrik Neubauer v naslovni vlogi Plesalca v sponah. To je po fizični zmogljivosti kot po plesni intenziteti, ki ne sme popustiti od prvega skoka na oder do konca, niti v nepremični drži na tleh, silno težak ples. Ta zahteva od plesalca ne samo že velike tehnične obvladanosti, izvrstne kondicije, ampak tudi visoko in zrelo plesno moč. Priznati moram, da je Neubauer prav s tem plesom prikazal velik razvoj in da je premagal v sebi nekaj velikega.«

Koreograf

V pregledu koreografij je poudarek na Neubauerjevi izbiri predvsem slovenskih skladateljev. Veliko skladb je takih, ki so doživele krstno izvedbo ravno v njegovih koreografijah, kar je za glasbeno in seveda baletno srenjo neprecenljivega pomena. Po mnenju kritikov sodijo njegove koreografije nesporno med najboljše, kar so jih Slovenci ustvarili na tem področju. Izpostavila bom skladatelje, ki so navdihnili dr. Neubauerja za njegove koreografije v baletih: Risto Savin – Čajna punčka, Slavko Osterc – Iluzije in Maska rdeče smrti, Zvonimir Ciglič – Obrežje plesalk, Vilko Ukmar – Godec, Karol Pahor – Istrijanka. Omenjene koreografije so oblikovale odnos javnosti do novitet in omogočile baletnim in glasbenim umetnikom aktivni doprinos k slovenski kulturi. Dr. Neubauer je podpisan kot koreograf tudi v vrsti baletov iz klasičnega repertoarja, kot so Trnuljčica ter Romeo in Julija Petra Iljiča Čajkovskega, Vrag na vasi Frana Lhotke, Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, Spartak Arama Hačaturijana in Peer Gynt Edwarda Griega. Omenjeni baleti so ključnega pomena za širjenje baletne umetnosti v vseh sredinah in tako tudi v slovenskem kulturnem prostoru.

Režiser

Neubauer je ustvarjal tudi na dramskem in opernem področju ter režiral dramske predstave v francoskem jeziku. Sodi v vrh opernih režiserjev s temeljnim poznavanjem glasbenega gledališča in opere kot specifičnega medija. V režijah je svoja koreografska znanja in dramsko igro združil z glasbeno podlago, kar je rezultiralo v celovitem umetniškem izdelku. Zaradi njihovega velikega števila jih ne moremo našteti vseh, čeprav bi si to zaslužile, sledeči kratki izbor opernih režij pa naj da, tako kot pri baletnih koreografijah, vsaj vtis o Neubauerjevem doprinosu k operni tradiciji v našem prostoru. Med prvimi omenimo Ero z onega sveta Jakova Gotovca, Vaške pevke Valentina Fioravantija, Gorenjskega slavčka Antona Foesterja, Partizanko Ano Rada Simonitija, Kralja Leara Darijana Božiča, Medfija in Konzulu Giana Carla Menottija in Veliki dan Jožeta Dobrnika Eberharda Streula.

Pisatelj

Dr. Neubauer je eden redkih, ki svoje življenjsko izkustvo prenašajo na teoretično področje glasbenega in plesnega gledališča; njegove knjige so nepogrešljive za študij in razumevanje strokovne plati baleta ter plesa in zgodovine slovenskega baleta. Velik prispevek k razumevanju plesa je izdaja pedagoške literature za potrebe izobraževanja strokovnih kadrov s področja baleta in sorodnih področij, kjer ima gib oziroma ples pomembno vlogo pri razumevanju celovitosti umetniške panoge. Izstopa njegovo že kultno delo Razvoj slovenskega baleta I in II, katerega osnovni namen je kronika razvoja baleta v Sloveniji, toda obogatena z informacijami o duhu časa določenih ključnih dogodkov, njegovih vidnih članih, težavah, uspehih itd., skratka, skozi pripovedovanje se pred bralcem razpira doprinos baletne umetnosti k razvoju slovenske kulturne tradicije. Vodnik po baletih slovenskih skladateljev je v veliko pomoč koreografom in pedagoškim delavcem, saj so na enem mestu zbrane osnovne informacije o baletnih delih slovenskih skladateljev in tudi glasbena dela, ki prvotno niso bila napisana za baletno izvedbo, a so jih različni koreografi uporabili v baletni namen. Doprinos k preglednosti slovenskih skladateljev oper, operet in baletov je strnjen v knjigi Glasbenogledališka dela slovenskih skladateljev; gre za pregled napisanih del za odrsko izvedbo. Knjigi Gib skozi stoletja in Ples skozi stoletja opisujeta obnašanje, gibanje, starinske plese in odnose med ljudmi od renesanse do sodobnosti. Predstavljata koristno čtivo pri študiju različnih poklicnih profilov, od pedagogov, dramskih igralcev, koreografov ... V Vodniku po operah slovenskih skladateljev so predstavljene opere slovenskih skladateljev z vsemi podatki o ustvarjalcih, osebah, vsebini, nastanku, izvedbah in dosegljivosti izvedbenih materialov. V recenziji knjige Obrazi slovenskega baleta je dr. Franc Križnar strnil profesionalni profil dr. Neubauerja. Med drugim je zapisal, da gre za tehtno antologijsko predstavitev stebrov slovenskega baleta preteklih desetletij kot tudi današnjega časa. Poudaril je pomembnost bio- in bibliografske predstavitve slovenskega baleta v besedi in sliki, ki jo je lahko zbral in napisal le človek, ki je vse svoje življenje tesno prepreden z vsemi elementi klasičnega plesa-baleta, a seže poleg tega še veliko dlje. Celo v avtobiografskem delu Obračun – moje delo in življenje je po besedah lutkovnega in filmskega delavca Črta Škodlarja dosegel veliko več, kot samo poskrbel za zbirko spominov; Škodlar je poudaril, da je ob neverjetni količini nadvse zanimivih opažanj to edinstveni dokument o resničnih dogodkih iz naše kulturne zgodovine preteklih sto let. Prihodnjim rodovom je v zadnjih letih dr. Neubauer ponudil še Svetovno zgodovino plesa, v kateri je zbral esenco plesa od prazgodovine do današnjih dni. Knjiga je namenjena tudi širši javnosti, saj je napisana v lahkotnem stilu, kljub temu pa vsebuje ključne informacije za razumevanje plesa, umeščenega v splošno zgodovino človeštva. Knjiga Shakespeare v baletih na Slovenskem je izšla leta 2023 in je za baletno srenjo neprecenljivega pomena. V njej so zajeta vsa plesna in baletna dela, ki so nastala na podlagi Shakespearovih del.

Namesto zaključka

Ob iskreni želji, da mu služi zdravje in ga sreča ne zapusti, ne moremo mimo želje, da se ustvarjalni opus dr. Neubauerja obogati še s kakšnim prispevkom za bodoče rodove.