Prvi muzikalni film Tim

Projekt Tim je novost, kjer ustvarjalci združujejo film in glasbeno gledališče. Glede na velik uspeh muzikalov v Sloveniji v zadnjih letih ima film po vsej verjetnosti precej dobre obete. 

Kreatorja sta režiserka Tamara Dervišević, ki je študirala igro, režijo in scenaristiko v Los Angelesu in podiplomski študij zaključila na londonski filmski akademiji, ter Luka Markus Štajer, ki je na londonskem Guildfordu študiral muzikal in od tedaj nastopil že v 18 produkcijah. (Še vedno ga boste lahko ulovili v slovenski produkciji Briljantine.)

Za projekt ustvarjalci trenutno iščejo dodatna sredstva. 

Tamara Dervišević: »Na Indiegogo zaenkrat zbiramo finance za realizacijo filma. Trenutno smo sredi snemanja, sproti nastajajo veliki stroški, zato smo se odločili za tako imenovan crowdfunding. Podrobnosti so že razložene na spletni strani. Film govori o 20-letnem fantu Timu, ki je avtist. Zaradi spleta okoliščin je ločen od mame, ki je celo življenje posvetila samo njegovi vzgoji. Tako Tim postane prepuščen sam sebi v popotovanju po Sloveniji, kjer odkriva najpomembnejše vrednote življenja skozi glasbo in imaginacijo. V sodelovanju z ostalimi organizacijami in klubi bomo novembra na dobrodelnem koncertu odprli tudi Fundacijo za ozaveščanje o avtizmu.«

Glasbo za projekt je prispeval Leon Firšt, k projektu pa so pristopili številni znani Slovenci, med njimi Branko Đurić – Đuro, Mojca Randl in Nuša Derenda, med igralci in glasbeniki so Domen Valič, Gojmir Lešnjak – Gojc, Uroš Smolej in drugi. V vlogi mame avtističnega Tima je zaigrala Damjana Golavšek, ki se je je vloga močno dotaknila:  

»Vabila za sodelovanje pri prvem celovečernem muzikalnem filmu Tim sem bila zelo vesela. Predstavlja velik izziv, saj se prvič srečujem s filmom. Film in oder se precej razlikujeta. Še posebej me je pritegnila tema, ki se je loteva scenarij – avtizem. Danes je v naših sredinah avtizem vse bolj prisoten v vseh njegovih oblikah, ki jih je, lahko bi rekli, skoraj toliko, kolikor je avtistov. Zdi se, da družba, institucije, šole itd. težko držijo korak z naraščajočo obliko drugačnosti pri otrocih in tudi odraslih. Še posebej zato, ker poleg vedenjske drugačnosti prinašajo s seboj nemalokrat nadpovprečne sposobnosti za določena področja, kot je denimo glasba ali katero drugo, ali več njih. Verjamem, da je pedagogom tak človek velik izziv in nemalokrat obstanejo in ne vedo, kako naprej. Poučiti se moramo in spoznati lepoto drugačnosti, ki se pri avtizmu skriva in jo je potrebno znati odkriti. Sama sem se pri svojem pedagoškem delu že srečala z izzivom avtizma. Vztrajnost, srčnost in potrpežljivost so nekateri od mnogih ključev, ki odpirajo avtistična vrata. Vendar žal družba za ključe ne najde časa in denarja. Film Tim skuša premostiti zadrege ob naraščajočem pojavu avtizma. Tudi z dobrodelnostjo, ki naj pripomore k izgraditvi Drugega doma, za katerega si v Sloveniji tako zelo prizadeva Andreja Pader, mati Filipa, ki so mu diagnosticirali avtizem, poleg tega pa še cerebralno paralizo. Filip je ob tem še popolnoma slep, a z briljantnim talentom za glasbo. Andreja in Filip sta osrednji navdih za scenarij filma Tim. V njem igram mamo. V času priprav sem se srečala s kar nekaj starši otrok z diagnozo avtizma. Težko je vsakodnevno sprejemati čudež, ki se vsak dan dogaja v tvoji bližini, okolica pa nima posluha zanj in se nemalokrat obrača stran. V ta odnos želimo poseči in ga spremeniti. Dajejo nam nov, drugačen pogled na svet, in to je posebna dragocenost. Sama sem gotovo bogatejša in nekoliko širšega pogleda izstopam iz izkušnje, odločena, da vsem povem, kaj sem se naučila in kaj sem spoznala. Bodimo odprti za ljubezen, četudi je ne zmoremo ugledati takoj in četudi se skriva nekje za plastmi oklepa avtizma, toliko bolj, če jo sami zmoremo dati takoj in brezpogojno. Ne izbirajmo, komu, koliko in zakaj. To niso prava vprašanja za dajanje. Sprejemajmo te čudovite 'vesoljčke' odprtega srca. Zelo nas lahko obogatijo. Vsaka mama ve, da je materinstvo težko 'delo', a biti mati avtista je še težje. Zato si pomagajmo, vsaka pomoč je dobrodošla. V filmu predstavlja glasba terapijo v odnosu med materjo in sinom avtistom. Tudi sama jo ljubim in obožujem, vem, da lahko dela čudeže. Področij, preko katerih se lahko približamo drug drugemu, tudi zelo drugačnim od sebe, je mnogo. In morda bomo odkrili, da smo si bolj podobni, kot si upamo ali dovolimo priznati. In ponovno – ne sprašujmo, koliko ljubezni lahko damo … ljubezen je vsebina, ne količina.«

Projekt lahko podprete preko platforme Indiegogo. Vsak prispevek bo pripomogel k ozaveščanju o avtizmu in razumevanju oseb z motnjo avtističnega spektra ter razvoju njihovih talentov.