Prvi zvoki njihovih rok

Vokalni abonma je v sezoni 2016/2017 v svoj program vključil nekaj konceptualno drugačnih koncertov. Tretji koncert abonmaja – ta se je odvil 6. novembra 2016 – je bil sicer povsem zborovski, a bil je poseben v tem, da so njegovi snovalci koncertni termin »odstopili« Zvoku mojih rok, to je finalnemu nastopu 1. Državnega tekmovanja Mateja Hubada za slovenske zborovodje. Dogodek je bil še toliko pomembnejši, ker so se z njim udejanjila večdesetletna prizadevanja, da bi se v Sloveniji utrdil pomen kvalificiranja zborovskega dirigiranja kot enega ključnih elementov pri nas dobro razvite zborovske produkcije. Državno tekmovanje zborovskih dirigentov, ki nosi ime po dirigentu in skladatelju Mateju Hubadu, je torej nadaljevanje Oddelka za dirigiranje – zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo, ki se je vzpostavil v študijskem letu 2009/2010.

V prvih dneh tekmovanja (4. in 5. novembra) je potekal izbor na prvih dveh selektivnih ravneh, finalni koncert, vključen v program Vokalnega abonmaja in v produkcijo Komornega zbora Slovenske filharmonije, ki je bil demonstracijski zbor, pa je dobil še dodaten profesionalni okvir. Na končnem koncertu, se pravi na finalni ravni, so nastopile tri dirigentke: Petra Grassi, Alenka Podpečan in Monika Fele, ocenjevala pa jih je petčlanska žirija, ki so jo sestavljali Karmina Šilec, Marko Hribernik in Urša Lah iz Slovenije, Tomislav Fačini iz Hrvaške in Holger Speck iz Nemčije. Tekmovalke so izvedle obvezno skladbo, priredbo ljudske pesmi in umetno skladbo, vse tri iz slovenske skladateljske ustvarjalnosti. 

Celoten izvedeni tekmovalni program in predvsem obvezna skladba Urške Pompe sta razkrila, kako različne odtenke, včasih kar odklone, lahko doživijo izvedbe (celo) profesionalnega zborovskega ansambla v interpretaciji različnih dirigentskih rok, in to ne samo v smislu dramaturškega razumevanja skladb, ampak tudi v kvaliteti zvoka in intonančne urejenosti.

Prva je nastopila Petra Grassi, in sicer najprej z obvezno skladbo, noviteto za oblaki grem Urške Pompe, ki je nastala prav za to priložnost. Skladba je v njeni izvedbi razkrila vsestranskost in težavnost partiture: učinek valovanja melodičnih linij, niansiranje dinamike in hitra prehajanja med skrajnimi izrazi. Obvezna skladba v izvedbi drugih dveh tekmovalk je delovala manj celovito, na mestih je ostajala nepovezana, bolj toga, doseženi dinamičnimi vzniki pa so bili manj postopni. Ena izmed predpisanih skladb tekmovalnega programa je bila priredba ljudske pesmi. Petra Grassi je izvedla Koroško ljubezen Damjana Močnika, Alenka Podpečan Če bi jaz bila fčelica Tadeje Vulc in Monika Fele Nocoj je edna lüšna noč Katarine Pustinek Rakar. Kaj posebnega naj bi z ljudskim v priredbi pokazal dirigent, je vprašanje bolj za oblikovalce meril tekmovanja, vsekakor pa priredbe v izboru niso sodile med kompozicijske bisere te produkcije. Zdi se, da je to poligon, v katerem naj bi dirigent izkazal svojo umetniško orientacijo v ponavljajočem se gradivu, eklektičnih kompozicijskih rešitvah in pregovorno patetični interpretaciji. Precej bolj povedna je bila izvedba tretje enote tekmovalnega programa – umetne skladbe. Petra Grassi je, tako kot že obvezno skladbo, zavzeto izvedla Kupo življenja Marija Kogoja in s svojo interpretacijo še enkrat dokazala, da je močna v sugestivnosti in drznosti. Z enako tehnično in interpretativno zahtevnima partiturama sta se spopadli drugi dve tekmovalki, Monika Fele z Richepinovim motivom Marijana Lipovška in Alenka Podpečan s skladbo Poljska pesem Janka Ravnika.

Celoten izvedeni tekmovalni program in predvsem obvezna skladba Urške Pompe sta razkrila, kako različne odtenke, včasih kar odklone, lahko doživijo izvedbe (celo) profesionalnega zborovskega ansambla v interpretaciji različnih dirigentskih rok, in to ne samo v smislu dramaturškega razumevanja skladb, ampak tudi v kvaliteti zvoka in intonančne urejenosti.  

Že od časa današnje srednje generacije zborovskih dirigentov lahko v tem tradicionalno moškem poklicu opazujemo občuten vzpon dirigentk, in tokratno tekmovanje zborovskih dirigentov je bilo v tem oziru še zlasti žensko: moške oblike za besede dirigent, zborovodja, tekmovalec itd. je na finalnem koncertu zamenjala ženska oblika, ki je pravzaprav prevladovala že na predhodnem tekmovalnem dogajanju. Razglasitev nagrad prvega Državnega tekmovanja Mateja Hubada za slovenske zborovodje se je odvila v ženski obliki v sledečem zaporedju: zmagovalka Petra Grassi, Alenka Podpečan z drugim in Monika Fele s tretjim mestom.