Rahločuten posluh za zvok

ŠKUC kljubuje časom in se aktivno posveča svojim dejavnostim. Tako je 24. aprila preko Facebooka organiziral koncertni večer avtorice rouge-ah oziroma Urške Preis. Urška se je izobraževala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter dokončala podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Sodeluje v številnih glasbenih zasedbah, od Hotela Pro Forma na Danskem do glasbenega dueta II/III, zasedbe Zhlehtet in solo kot rouge-ah. Urška Preis sodeluje z Radiom Študent, ARS – 3. programom RTV Slovenija in spletno revijo Odzven, sicer pa je avtorica programa festivala Rdeče zore. O njeni dejavnosti na umetniškem področju bi lahko povedali še veliko, a se raje posvetimo koncertu. Rouge-ah je vsekakor skladateljica z osebno noto, ki se dobro orientira tudi v elektronskem svetu in zna iz vseh zvočil dobiti tisto razpoloženje, ki ji je najbližje. Iz še tako neobrušenih zvokov zna ustvariti fino tvarino in ji dati mehkobo, ki ustreza njeni ustvarjalski duši.

V tokratnem večeru je rouge-ah združila ozvočeno harfo z elektronskimi zvoki in improvizacijo. Ustvarila je meditativno, zelo rahločutno in nežno glasbo, v kateri je značaj harfe lepo izstopal in se ujel z elektronskimi zvoki. Ženstveno zasnovan koncert nas je prepričal s subtilnostjo in meditativnim razpoloženjem, v katero so se zlivale vse zvočne komponente. Harfa se je z efekti prelivala v zvočno poduhovljenost, hkrati pa jo je bogatil drugi vir, ki ga je rouge-ah črpala iz elektronike. Ta svetova se nista bila med seboj, nasprotno, nevsiljivo sta sovpadala in izražala avtoričin smisel za njuno komplementarnost. Skupaj z eksperimentalnimi posegi so se vsi zvoki zlivali v enotni tok, ki se je kontinuirano razvijal dalje. Proti drugem delu koncerta se je razpoloženje prevesilo v drugačen značaj, v mračnjaško bobnenje elektronskega porekla, ki nam je postreglo z novimi občutki. Pri tem pa nas je presenetilo, da to ni niti najmanj spremenilo vtisa, da gre za rahločutno umetnico z velikim posluhom za zvok. 

Ob koncertu rouge-ah se sprašujemo, kako je umetnici uspelo ohraniti vse bistvene značilnosti harfe in jo oplemenititi z drugimi zvoki, ne da bi to spremenilo značaj skladbe. Kako je poiskala ustrezni protipol v drugih virih zvoka, da bi z njimi ustvarila okolje za primarni zvok, harfo. Nenavadna simbioza zvokov nas je popeljala v prefinjeno zvočno stvarnost, ki ji ni moč odreči feminilnosti, ne glede na značaj samih zvokov. Rouge-ah je vsekakor skladateljica z osebno noto, ki se dobro orientira tudi v elektronskem svetu in zna iz vseh zvočil dobiti tisto razpoloženje, ki ji je najbližje. Iz še tako neobrušenih zvokov zna ustvariti fino tvarino in ji dati mehkobo, ki ustreza njeni ustvarjalski duši.