Ramovšev tolkalni svet s Slovenskim tolkalnim projektom – SToP

V primeru slovenskega skladatelja Primoža Ramovša (1921–1999), čigar 100-letnica rojstva je minila letos, gre zagotovo za barda slovenske moderne glasbe 20. stoletja. Neposredno za enim od svojih učiteljev, Slavkom Ostercem, je zapustil prav tako neizbrisen glasbeni pečat. Slovenske glasbe današnjega časa brez njega ne bi bilo. V njegovih orkestralnih, komornih in solističnih delih so bila tolkala tako izpostavljena, da mimo njihovega izstopajočega zvoka ni mogel niti povprečni laični poslušalec. Marsikaj v Ramovševem opusu je zaznamovano tolkalno, in to ne le tolkala sama – orkester, klavir, orgle, harfa … zvenijo precej tolkalno. Da je vseskozi pisal ter napisal toliko in tako izvirno tolkalno glasbo, tega pa do tega koncerta ni vedel niti marsikateri strokovnjak.  Glasbeniki so nam postregli z res pravo tolkalno parado, iz komentarjev in intervjujev pa smo izvedeli marsikaj novega o šolah in ansamblih, vlogi in pomenu tolkal v vseh glasbenih zvrsteh. Obsega Ramovševega opusa za tolkala pri nas bržkone nihče drug ne dosega. V njem se je razvijal ter spreminjal tako njegov kompozicijski razvoj kot vloga in pomen celotnega inštrumentarija in seveda izvajalci.

Ramovševa parada za tolkala se je zvrstila kronološko, od njegove prve tovrstne skladbe iz leta 1952, Preludija in fuge za tolkalni ansambel (11 izvajalcev z dirigentom), ki je edino tovrstno skladateljevo delo pred njegovim prvim obiskom slovite Varšavske jeseni (1960), prek dela za tolkalca z naslovom 3 : 2 (1964), Transferences (1973; za harfo in tolkala), Epizode za tolkalca (1974), dela CLAR – PERC za klarinet in tolkala (1988) in Triangulum/Trikotnik za marimbo solo (1988) do zadnjega tokrat slišanega Ramovševega samostojnega dela, Vis vim vi superat/Odločnost, želja po preseganju za klavir in tolkala iz leta 1996. Ta Ramovšev Tolkalni svet je predstavil slovenski tolkalni ansambel SToP, ki ga sestavlja osem tolkalcev: Matevž Bajde, Marina Golja, Damir Korošec, Barbara Kresnik, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše, z gosti: tolkalci Špelo Cvikl, Majo Povše, Nebojšem Dačkovićem in Petro Vidmar, harfistko Urško Križnik Zupan, klarinetistom Dušanom Sodjo in pianistko Tatjano Kaučič (oba Duo Claripiano). Dirigentsko paličico je (zgolj pri prvi skladbi) v rokah držal Tilen Draksler.  

Glasbeniki so nam postregli z res pravo tolkalno parado, iz komentarjev in intervjujev pa smo izvedeli marsikaj novega o šolah in ansamblih, vlogi in pomenu tolkal v vseh glasbenih zvrsteh. Obsega Ramovševega opusa za tolkala pri nas bržkone nihče drug ne dosega. V njem se je razvijal ter spreminjal tako njegov kompozicijski razvoj kot vloga in pomen celotnega inštrumentarija in seveda izvajalci. Za Ramovšev prispevek k temu razvoju bi tako lahko rekli, da je dominanten. Res je pa tudi, da je moralo miniti sto let od njegovega rojstva, da smo ga spoznali v celotnem obsegu, antologijsko. 

Pod taktirko glasbenega urednika dr. Primoža Trdana je kot producent spletnega koncerta pomembno vlogo odigralo Društvo slovenski tolkalni projekt (zanj F. Krevh), intervjuje je opravila B. Kresnik, besedila tako za živi (radijski) stream koncert kot za koncertni list pa so prispevali B. Kresnik, F. Krevh, P. Trdan, Š. Cvikl, D. Sodja in D. Korošec. Koncert je vodila napovedovalka Višnja Fičor, za (kvalitetni) zvok je poskrbela radijska ekipa, za prav tako kvalitetno sliko pa Oliver Dizdarević. V intervjujih so sodelovali Darko Gorenc, Josip Mihelčič, Boris Šurbek, Nebojša Živković idr., tolkalne legende izvajalcev in pedagogov. Tokratni koncert se je razvil v tolkalsko praznovanje Ramovševe 100-letnice rojstva in obenem napovedal nove korake v obujanju in oživljanju Ramovševe glasbe za tolkala: izdaje, koncerte, snemanja … Za konec tega poročila se tako spomnimo še Jožeta Plečnika in njegovih besed: »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.«