SEVIQC – Vedno živa, kot ustvarjena

Festival Seviqc Brežice z umetniškim vodjo Klemnom Ramovšem je na treh novinarskih konferencah konec julija in na začetku avgusta predstavil program za letošnjo sezono. Koncertov bo pet in pred vsemi bodo potekali festivalski predtakti. Na koncerte bo vozil festivalski avtobus iz Ljubljane in Zagreba. Prodaja vstopnic že teče in je zaenkrat zadovoljiva. Odprli so tudi prodajo na Hrvaškem preko sistemov ulaznice.hr in Eventim.

Po nekaj letih negotove in slabe kulturne politike so se stvari z novim ministrom unesle; festival tako odpira novo stran v zgodovini. S festivalom so pričeli poleti 1982 v Radovljici, in sicer je bil to projekt, ki naj bi pomagal razvijati sceno stare glasbe v Sloveniji. Iz tega se je razvil festival Radovljica, ki so ga 1997 preselili v Brežice. Tu je program dobil nov zagon s širjenjem po ostalih lokacijah. V teh letih je gostoval na več kot sto različnih historičnih lokacijah v petdesetih slovenskih občinah. Ves čas so se pojavljale težave, ena najhujših, z ekonomsko krizo, se je pričela odražati leta 2010 in odtlej se je bilo dosti težje dogovarjati glede organiziranja dogodkov. Letos je tako festival prisoten v le treh občinah: Brežicah, Slovenski Bistrici in Dolenjskih toplicah. S programom so organizatorji čakali predvsem zaradi negotovosti glede dogovora z novim ministrom za kulturo, ki je nato na začetku marca vendarle napovedal konkretno podporo programu Seviqc. Omenjal ga je skupaj s Carmino Slovenico, saj je bil v teh dveh primerih fiasko kulturne politike najhujši. Na sestanku aprila se je rečeno potrdilo. Organizatorji so se medtem pripravljali, da se program kar najhitreje oblikuje. Ponudbe umetnikov prihajajo ves čas, saj festival v Evropi kotira bistveno boljše kot doma. Izmed umetnikov je seveda precej lažje izbrati tiste, ki jih že poznajo, vendar festival skrbi za to, da se vrata odpirajo tudi novim imenom in projektom, zato so objavili obrazce, preko katerih so se zainteresirani umetniki lahko prijavili sami. Sredi aprila je bil okvirni program zastavljen, sredi maja pa je stekla prodaja vstopnic.

Simone Vallerotonda je lutnjist, ki iz Rima prihaja z zanimivim programom Lutnjisti in kitaristi v začetku 17. stoletja v Italiji. Njegovo ime je na Seviqcu novost, a ima ogromno povezav in izvrstnih referenc. Predotvoritveni koncert bo v Dolenjskih toplicah. Uradna otvoritev bo 16. avgusta z ansamblom Capella Musicale Beata Vergine del Rosario, ki deluje v cerkvi pri Trstu in so ga predlagali naši muzikologi s tistega območja. Skupina je mednarodna, a člani živijo in delujejo v Trstu in okolici. Prihajajo s programom del Bibra in Monteverdija. Nigel North (lutnja) in Han Tol (kljunasta flavta) prihajata iz Nizozemske. Sta na turneji in sta želela nastopiti tudi na festivalu Seviqc. Italijanska skupina I Solisti Ambrosiani se bo predstavila s programom nanovo odkritih sonat dveh kantat Antonia Caldare. Festival bo zaključil Projekt Lazarus, hrvaški ansambel iz Zagreba, ki ga poznamo od lani. Na program je uvrstil Scarlattijevo Stabat mater in Clio Sacra Bonaventure Berette, ki je popolnoma nova glasba za nas. Festivalski predtakti so se začeli naključno, zdaj pa so se razvili v pogovore, kjer vsebine načrtno analizirajo glasbenozgodovinsko, sociološko in glasbeno ter tako občinstvu približujejo delo in življenje glasbenikov.

Organizatorji pričakujejo, da bodo v kratkem pričeli s strateškimi pogovori glede prihodnosti festivala. Težko je namreč čakati na razpise, saj takšna situacija ni stabilna. Obstaja kar nekaj slovenskih programov, ki bi si zaslužili poseben pristop. 

Seviqc je bil štiri leta vključen v evropski projekt eeemerging, ki se zdaj nadaljuje kot eeemerging +. Zaradi nestabilne poslovne situacije v Sloveniji pa se je Seviqc kot edina vključena nevladna organizacija iz projekta umaknil. Ostali udeleženci so velike javne ustanove z več deset zaposlenimi. Vendar je Seviqc v novem nacionalnem komiteju za jugovzhodno Evropo, katerega koordinator je prav Klemen Ramovš. 

Ker je festival Seviqc vse svoje koncerte letos umestil v avgust, se mi poraja vprašanje, zakaj ravno takrat, ko potekajo koncerti Festivala Radovljica. Na novinarski konferenci sem dobila naslednji odgovor: »Nikoli ne bom nasprotoval temu, da se Radovljica prilagaja nam, mi smo neodvisni. Termine postavljamo, kot odgovarja nam. Ko smo festival prestavili v Brežice, smo začeli z 2. avgustom. Nato se je program širil, tudi glede števila dogodkov, v zadnje dni junija, saj se takrat menja predsedovanje Svetu Evrope. Da smo lahko v mednarodnih odnosih zajeli obe državi, smo termine prestavili v junij. Z ekonomsko krizo se nam je število koncertov zmanjševalo. Odvisno je namreč tudi od tega, kakšno podporo dosežemo pri občinah. Hkrati smo prišli v projekt eeemerging, zato smo se časovno prilagajali v daljši čas preko leta. Lani je bil festival tako razpršen, da težko sploh govorimo o festivalu. Letos, ko se scena predvsem zaradi podpore ministrstva spreminja, smo vse fokusirali v sredino avgusta. Konec koncev smo mi prvi festival stare glasbe in tisti, ki pridejo kasneje, se morajo prilagajati. Nikomur ne hodim v zelje. Je pa seveda Seviqc program, ki smo ga začeli razvijati 1982 v Radovljici.«

Kot smo videli, je festival zdaj manj prisoten v lokalnih okoljih, saj bodo koncerti samo v treh občinah. Razlog je ekonomske narave. Od vstopnic festival dobi manj kot 5 % sredstev. Klemen Ramovš je povedal: »Če prognoziram, da imamo 20 koncertov, se delež dvigne na 6–7 %. Pri petih koncertih je delež 2,5 %. Festival sestoji iz dveh vrst stroškov: splošni, ki so tudi projektni in podobni ne glede na število koncertov, in stroški umetnikov, ki se večajo glede na število dogodkov. Manj ko je dogodkov, dražji je koncert. Vrednost enega koncerta v zdajšnji situaciji je 30.000 evrov. Če bi bilo koncertov 40, bi bila vrednost 10.000 evrov. To je ekonomska realnost. Prognoza, koliko bi festival stal, če bi bilo 20 koncertov s solidno promocijo, je okrog 400.000 evrov. Pri petih koncertih to nanese 170.000 evrov. Od tega ministrstvo prispeva 50.000, ostalo iščemo drugje. Nam so sredstva zaradi krize in napačnih odločitev kulturne politike padala. Leta 2010 smo imeli skoraj 150.000 evrov samo iz naslova Ministrstva za kulturo. Razpis iz decembra 2018 je dovoljeval prijavo za 8.000 evrov. S tem nimamo kaj delati. Prijavljeni smo na mednarodni razpis, a rezultatov še ni. Ta trenutek tudi še ne vem, če bo obveljala ministrova obljuba; jaz mu verjamem. Če domačih sredstev ni, tudi tujih iz evropskih razpisov ne moreš dobiti, saj moraš zagotoviti lastno financiranje. To je ravno namen evropskih sredstev, kajti če te ne podpirajo doma, zakaj bi te Evropa? Še veliko moramo narediti na področju kulturne politike v Sloveniji.«

Kot potencialna obiskovalka koncertov in ljubiteljica stare glasbe ne morem mimo misli, da bo Seviqc ali pa radovljiški festival utrpel škodo zaradi iste ciljne publike. In pri tem se res ne zdi pomembno, kateri festival je bil prvi, vsaj mene ta argument ne prepriča. Bistveno je, kako ustreči občinstvu in ga v čim večjem številu privabiti na svoj koncert. In več bi jih zagotovo prišlo na vsakega, če se koncerti ne bi prekrivali in bili zgoščeni v prekratkem oziroma istem obdobju. Sprašujem se, kje je tu duh sodelovanja in povezovanja, o katerem sicer vsi veliko napletamo kot ustreznem za uspešno delovanje v kulturi zdaj in v prihodnje? 

Po informacijah, ki sem jih izbrskala, Festival Radovljica od Ministrstva za kulturo prejme 25.355 evrov, občina Radovljica mu nameni 36.000, ostale inštitucije pa prispevajo 2.800 evrov. Toliko za deset nič manj kakovostnih koncertov in mojstrski tečaj. Obmolknila sem. Preračunajte sami.

Več o programu in nastopajočih TUKAJ.