Od slovenskih novitet do zaprašene domače literature

Med 12. in 15. marcem bodo v Ljubljani potekali 28. Slovenski glasbeni dnevi. Pod sloganom Glasba in /za/ oder se bodo v štirih dneh v Viteški dvorani Križank, Slovenski filharmoniji, SNG Opera in balet Ljubljana ter Glasbeni matici zvrstili koncerti, opera, muzikološki simpozij in glasbeni delavnici za otroke.

Festival Ljubljana pripravlja že osemindvajseto leto zapored praznik slovenske glasbe, namenjen promociji slovenske, še posebno sodobne glasbene ustvarjalnosti. Kot je na novinarski konferenci poudaril Darko Brlek, so Slovenski glasbeni dnevi »platforma skladateljem različnih generacij«. V prihodnjem tednu bo svojo krstno izvedbo doživelo kar 16 novih del slovenskih skladateljev in skladateljic vseh generacij. Otvoritveni koncert bo v dveh delih potekal v torek, 12. 3. V prvem, ki bo posvečen vokalni glasbi, bo Slovenski komorni zbor pod vodstvom dirigentke Martine Batič prvič izvedel dela Ambroža Čopija, Tomaža Habeta, Črta Sojarja Voglarja, Katarine Pustinek Rakar, Andreja Missona, Nane Forte in Petra Šavlija. Sledil bo instrumentalni koncert Večer novih skladb, posvečen mlajši skladateljski generaciji. Pod dirigentskim vodstvom Stevena Loya bodo solist s STOP – Slovenskim tolkalnim projektom in Pihalnim kvintetom Slowind predstavili nova dela Larise Vrhunc, Mateja Bonina¹, Tomaža Bajžlja, Bojane Šaljić Podešva, Alje Zore in Nine Šenk. Šenkova je ob predstavitvi programske zasnove posebej izpostavila najmlajšo skladateljico letošnje prireditve, Aljo Zore, študentko Uroša Rojka in zmagovalko natečaja Festival Ljubljana za novo skladbo. »V okviru naših prizadevanj, da bi bili čim bolj družbeno odgovorni, smo se skupaj z DSS odločili, da oba koncerta ponudimo brez vstopnine. Želimo si, da bi bila dostopna čim širšemu krogu ljubiteljev glasbe,« je na novinarski konferenci poudaril Brlek.

V sodelovanju z SNG Opera in balet Ljubljana bo v sredo, 13. 3., uprizorjena opera Gorenjski slavček Antona Foersterja, ki zavoljo spevne in lahko pomljive melodike, napisane v ljudskem duhu, spada med najbolj priljubljene slovenske opere. Sprva koncipiran kot opereta, kasneje pa revidiran v opero je Slavček doživel svojo krstno postavitev že leta 1896, zadnjič pa je bila opera izvedena v Ljubljani v sezoni 1996/97. Režijo bo tokrat vodil izkušeni Vito Taufer, orkester bo igral pod taktirko Igorja Švare, glavne vloge pa bodo prevzeli člani ansambla SNG Opera in balet Ljubljana.

V četrtek, 14. 3., bo Orkester Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Aleksandra Spasića in Stevena Loya izvedel še tri novitete skladateljev Luigija Verdija, Stevena Loya in Janija Goloba, čigar skladba Ko bom tih in dober je nastala po naročilu, ki ga je dobil kot lanskoletni Kozinov nagrajenec.

Slovenske glasbene dneve bo v petek, 15. 3., strnil Večer operetnih melodij, glasbeni odgovor na naslov letošnjega simpozija. Zazveneli bodo odlomki svoj čas nadvse priljubljenih, danes pa skoraj povsem pozabljenih operet slovenskih skladateljev. Kronološko oblikovan program je uokviril dirigent Simon Dvoršak, ki bo vodil Simfonični orkester RTV Ljubljana, v vlogi solistov pa bodo sodelovali sopranistki Andreja Zakonjšek Krt in Irma Mihelič ter tenorista Tim Ribič in Žiga Kasagić.

Ob bogati in raznoliki koncertni ponudbi bo med 12. in 14. marcem pod vodstvom prof. Primoža Kureta potekal tudi Mednarodni muzikološki simpozij (program si oglejte spodaj. Op. Ured.), ki tematsko obeležuje obletnico rojstva dveh opernih mojstrov, Wagnerja in Verdija, v središču razmišljanj pa bo glasba za opere, operete, muzikal, film in podobno. Svoj pogled na glasbo za takšno ali drugačno scensko prizorišče bo izmenjalo 19 domačih in tujih predavatelj (med slednjimi so gostje iz Avstrije, Nemčije, Italije, Češke, Poljske, Ukrajine in Velike Britanije). Avtorji bodo med drugim govorili o Kogojevih Črnih maskah, Lisztovi glasbi v filmu, Monteverdijevem Orfeju, med najbolj pričakovanimi pa je gotovo nastop Slavoja Žižka. Slednji bo žal opravičeno odsoten, njegov prispevek Portret ruskega homoseksualca ali misterij odvečnega drugega dejanja pa bodo organizatorji prebrali. Muzikološki simpozij bo strnila predstavitev nove številke Muzikološkega zbornika, posvečene skladatelju Ristu Savinu, in monografska publikacija Generalmajor Friderik Širca dr. Petra Zimmermanna.

Kot že vrsto let, bo tudi tokrat v okviru Slovenskih glasbenih dnevov v petek, 15. 3., potekala glasbena delavnica za otroke na temo Čudoviti svet opere, tokrat prvič v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana. S Humperdinckovo pravljično opero Janko in Metka bosta mentorici Irena Yebuah Tiran in Katja Konvalinka mlade na prijazen in ustvarjalen način popeljali v svet opere. Obeta se torej bogat teden novosti, a tudi obujene zaprašene domače literature.  

Program Mednarodnega muzikološkega simpozija:

Torek, 12. 3., ob 9. uri:
Borut Smrekar: O operi
Slavoj Žižek: Portret ruskega homoseksualca ali misterij odvečnega drugega dejanja
Jernej Weiss: Češki dirigent v Slovenskem deželnem gledališču na prelomu iz 19. stoletja v 20.
Špela Lah: Fenomen operete na odru ljubljanskega gledališča do 1914

Torek, 12. 3., ob 14. uri:
Luigi Verdi: Glasba Franza Liszta na filmu
Tatjana Marković: Glasbena pripoved v operi 19. stoletja
Katarzyna Szymańska Stułka: »Gledališče zvoka« koncept v glasbi
Helena Spurná: Opera Maryša Emila Františka Buriana in Hanáčkovo sobesedilo

Sreda, 13. 3., ob 9. uri:
Helmut Loos: Izbrane Wagnerjeve uprizoritve
Luba Kijanovska: Veličine ukrajinskega glasbenega gledališča – kulturni fenomen ljudstva brez države
Peter Andraschke: Slika–scena–glasba, Stravinski »The Rake's Progress«
Gabriele Jonté: Stage Fright – O glasbenikovem strahu pred nastopom
Michael Walter: Ljudska glasba v vzhodno-jugovzhodnoevropski operi 19. stoletja

Sreda, 13. 3., ob 14. uri:
Niall O'Loughlin: Dramski in glasbeni konflikti v Kogojevih Črnih maskah
Srđan Atanasovski: Uprizoritev temeljnega dela jugoslovanskega modernizma: Odprto operno tekmovanje Cvijete Zuzorić in Logarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
Ivan Florjanc: Monteverdijev Orfej (metasporočilnost libreta in glasbe)
Suzana Ograjenšek: Zvesti pastir Guarinija (1590) in Händla (1712): pastorala na opernem odru poznega baroka

Četrtek, 14. 3., ob 9. uri:
Andrej Misson: Glasba v zadnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona
Igor Grdina: Nediskretni šarm operete

¹  Aktualen intervju Primoža Trdana z Matejem Boninom si lahko preberete tukaj.