29.05.2023

Svetloba – tema, dobro in zlo

V Cankarjevem domu smo prisluhnili novi produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, družinskemu muzikalu Kresna noč.

Tanja Benedik

Iz muzikala Kresna noč.
Foto: Darja Štravs Tisu/SKGG

V Cankarjevem domu sem prisluhnila novi produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, družinskemu muzikalu Kresna noč. Predstava, namenjena otrokom, je bila repriza, dan po premieri. SKGG, ki ga že leta uspešno vodi Katja Konvalinka, vedno znova posega po sodobni slovenski operni literaturi. Tokrat je bilo nekoliko drugače, nič operno, ampak ljudsko, saj je Konvalinka želela nekaj drugačnega. K sodelovanju je povabila Janeza Dovča, harmonikarja, skladatelja, producenta pa še kakšno značko bi mu lahko pripeli. Predstava, polna čarobnih zvokov, glasbe in tišine, nas povede v zaključno kresovanje in do spoznanja, da je svetloba, ki premaga temo, v nas samih, če jo le znamo deliti.

Tematiko je izbral Dovč, ki je za libretistko izbral Jero Ivanc, s katero je že uspešno sodeloval, Konvalinka pa mu je z vsem zaupanjem prepustila ustvarjanje. Tematika je ljudska, na začetku se predvaja izvirni posnetek kresovanja iz Adlešičev, v predstavi prepoznavamo drobce ljudskih skladb, kot so Oj, Ive, k nam na kres in Sijaj, sijaj sončece. Glasba je novokomponirana v ljudskem duhu in prav za to predstavo. 

Ko je skladatelj začel z delom, je že vedel, kakšna bo ekipa. Pri izbiri igralcev so imeli ustvarjalci zelo srečno roko. Glavno moško vlogo Svetlana je poustvaril Matej Zemljič, in znova se je izkazalo, da je med igralci ogromno dobrih pevcev. Njegova sestra Lucija je bila Laura Krajnc, znana po sodelovanju z več zasedbami, trenutno je aktivna v skupini Zajtrk. Vloge kresnic, vil sojenic in drugih pravljičnih bitij so pripadle znanim pevcem Zvezdani Novaković, Metodu Banku in Veroniki Kumar. Gib je bil v rokah Simone Kočar (koreografija Ana Pandur), ansambel pa so sestavljali Robi Pikl, Goran Krmac, Tomaž Zevnik in Janez Dovč.

Predstava v režiji Yulie Roschina se začne mistično, čarobno. Domiselne scenske rešitve – skoraj vse, kar v predstavi uporabijo – se namreč skriva za velikimi kamni. V dobri meri je izkoriščena igra svetlobe in teme, kar je zelo učinkovito sredstvo za pritegnitev pozornosti. Lucija in Svetlan nabirata jagode, igrata se s kresnicami in Lucija se sprašuje, zakaj vse mine, postane temno, sonce izgine, zgodi se boj med zmajem in Kresnikom. Predstava, polna čarobnih zvokov, glasbe in tišine, nas povede v zaključno kresovanje in do spoznanja, da je svetloba, ki premaga temo, v nas samih, če jo le znamo deliti.

Predstava je namenjena otrokom in odraslim. Tokrat je bilo očitno, da privlači. Otroci so se odzvali izjemno, bili so mirni, pozorni, spontano so ploskali in na koncu skupaj z nastopajočimi tudi zapeli. Kot kaže, bo prihodnjo sezono muzikal v redni ponudbi Cankarjevega doma, zato priporočam ogled.