16.03.2024

V Črnem Vrhu se pôje

V Osnovni šoli Črni Vrh so ustvarili muzikal Ko Ajda zori skladatelja Andreja Makorja.

Tanja Benedik

Muzikal Ko Ajda zori na Osnovni šoli Črni vrh.
Foto: Tanja Benedik

Se še kdo spomni Kresnička? To je bila nekdaj zelo popularna pesmica iz istoimenske spevoigre (če bi nastala danes, bi jo verjetno poimenovali muzikal), ki jo je napisal Radovan Gobec. V mojih otroških letih jo je med drugim prepeval Andraž Hauptman. Zakaj govorim o tem? Ker je Andraž medtem postal izvrsten pevec, pianist in zborovodja, seveda s podporo in motivacijo pravih ljudi. Kasneje ni nastalo prav veliko izvirnih otroških »muzikalov«, ki bi jih redno izvajali šolski zbori; hitro brskanje po spletu najde skladatelja Pavla Dolenca in Katjo Gruber. Večinoma se prepeva iz tujine prevzeta dela ali celo samo skladbe, ki jim nadenejo naziv »muzikal«. Prizadevanja šole, da otroci izkusijo ustvarjalnost v praksi, da se zbudijo s ponosom, da so naredili nekaj lepega, tako podpira tudi lokalna skupnost, ki je prepoznala pomembnost tovrstnih projektov za obogatitev odraščanja otrok. Morda se prav med njimi skriva kak bodoči uspešni glasbenik.

Zato so toliko bolj hvalevredna prizadevanja nekaterih profesorjev glasbene umetnosti, ki se trudijo svojim učencem s pravilnim pristopom vcepiti ljubezen do glasbe. V nekaterih šolah otroci pojejo in igrajo inštrumente, in to delajo brez prisile. Glasbo spoznavajo praktično, ne s piflanjem faktografskih podatkov. Zanje odgovorni pedagogi izbirajo kakovostne glasbene vsebine. Te dni sem, denimo, precej besna na učiteljico moje devetošolke, saj je kot višek ustvarjalnosti učencem predstavila Jana Plestenjaka. Zelo subjektivno razmišljanje, to zagotovo ni višek slovenske popularne glasbe. To je nedopustno, saj si ima moja hči pravico ustvariti si svoje mnenje. Pedagogi pogosto nimajo pravih meril za kakovost glasbenih vsebin, saj lahko učenci v šoli očitno poslušajo kar koli, plešejo na kakršno koli glasbo; v vrtcu, recimo, je sin pred petnajstimi leti domov priplesal z Ne grem na kolena in na moje vprašanje, kje v kurikulumu se to skriva, sem dobila odgovor, da vrtec nima denarja za nakup zgoščenk s kakovostno otroško glasbo. Skratka, nobenega sita ni, ki bi ločilo zrno od plev in bi otrokom omogočalo presojati o kakovosti glasbe.

V Osnovni šoli Črni Vrh je pobudo za izvedbo muzikala Ko Ajda zori dala ravnateljica Karmen Simonič Mervic. Njeno zavedanje o pomembnosti umetnosti, ki je marsikje v šolah v nemilosti in postranska, je obrodilo sadove. K sreči ima šola ustrezen kader, in tako so se ustvarjanja lotile Damjana Vončina (glasbena umetnost), Jana Peternel (slovenski jezik) in Barbara Petkovšek (likovna umetnost). Projekt je ves čas procesa podpiral celotni kolektiv, potrebno je bilo celo prilagajati učni proces. Šola ima ogromen zbor, v njem prepeva skoraj polovica učencev in učenk šole, od tega dobra tretjina fantov, kar je svojevrsten uspeh. Skladateljsko nalogo je prevzel Andrej Makor z velikim spoštovanjem do zmožnosti pevcev, ki so zato izvrstno opravili svoje delo. Tako zbor kot solisti. Omembe vredni so tudi inštrumentalisti (klavir, ukulele, kitara, ksilofon, vibrafon, zvončki, cajon, druga tolkala), ki jih je bilo dvanajst. Glasbena spremljava je bila posneta vnaprej. Zanimivo pri tem je, da praktično nihče od njih ne obiskuje glasbene šole in ne pozna not, pač pa se vse naučijo na poseben način. 

Besedilo je prispevala nekdanja učiteljica Lilijana Homovec in je zelo aktualen. Deklica Ajda je pridna učenka, ki je otroci ne marajo, ker se uči, ima dobre ocene in velja za piflarko. Njen prijatelj Lovro ji stoji ob strani. Ker ne uporablja družabnih omrežij, mora pa za računalniški projekt posneti TikTok video, ji Lovro pomaga. Ajdi uspe, vendar si s tem nakoplje gnev sošolk Gaje in Olivije, ki so kraljice TikToka. Sledijo grde besede, dejanja, izsiljevanje. Konec je srečen, saj vsi otroci ugotovijo, da je bolje sodelovati in biti prijatelj.

Dogajanje na odru spremljajo projekcije na velikem platnu, za katero je skupaj z diaprojektorjem poskrbel Rotary klub Idrija. Prizadevanja šole, da otroci izkusijo ustvarjalnost v praksi, da se zbudijo s ponosom, da so naredili nekaj lepega, tako podpira tudi lokalna skupnost, ki je prepoznala pomembnost tovrstnih projektov za obogatitev odraščanja otrok. Morda se prav med njimi skriva kak bodoči uspešni glasbenik.