Vabilo na ples

Zasedba Loudspeaker Alliance se je javnosti predstavila pred petimi leti s prvencem Continuous Error, ki je izšel pri domači neodvisni založbi Cheap Tunes Records. Istega leta se je Zvočniška zveza pridružila karavani Klubskega maratona Radia Študent in se družno z ostalimi izbranci zapodila po slovenskih klubih. Danes je pred nami drugi album z naslovom Let's dance, ki ga bo vipavsko ljubljanski trojec premierno predstavil v četrtek, 15. maja, na Metelkovi v klubu Chanel Zero.

Pet let ni dolga doba med izidom ene in druge plošče. Pet let je lahko dolgočasnih ali tudi ne. Zasedba Loudspeaker Alliance je pet let ustvarjalnega premisleka strnila v štirideset minut dolg album. Album Let's dance za razliko od prvenca Continuous Error ne goji več strogo kitarske godbe. Z zamenjavo bobnarja za ritem mašino so fantje odločno krenili po poti elektro rocka, ki odprto koketira z različnimi derivati sodobne plesne elektronske glasbe. Digitalizacija ritem sekcije še zdaleč ni edina kadrovska novost, ki jo predstavijo na svojem drugem albumu. Matic Žgur, njegova vokal in kitara sta zaznamovala prvenec in prispevala k melodični neposrednosti prepoznavnega izraza prvega albuma, se je v drugo posvetil zgolj igranju kitare, in prav kitara ostaja vezni člen med albumoma. Kitara tokrat prevladujočo vlogo s prvenca zamenja za enakovredno sodelovanje z elektronskimi zvočnimi modulacijami, ki jih izvablja iz kompjutra in sintesajzerjev Janez Plešnar in hkrati poskrbi za basovske linije, kot je to storil že na rockovskem prvencu. Ob primerjavi obeh albumov vidimo, da manj kitare v drugo pravzaprav pomeni več kitare. Z manj karakteristično vlogo na albumu Let's dance kitara namreč dobi več manevrskega prostora, ki se razprostira od hrupnih zvočnih kulis in vse tja do improvizacijskih raziskovanj inštrumenta.

Raznolika, kompleksna, večplastna so oznake, ki pripadajo glasbi na drugem albumu zasedbe Loudspeaker Alliance, ki se izdatno razlikuje od prvenca izpred petih let. Spremembe v uporabi zvočil in zamenjava vokalista, čigar vlogo je na novem albumu prevzel Žiga Aljaž, so korenito preobrazile glasbeni izraz, ki je na prvencu prisegal na oziroma se mu je prilegala garažna produkcija. Album odlikuje veliko večja produkcijska prefinjenost, za katero je poleg same zasedbe poskrbel Damir Juretič v sodelovanju s Torulom Torulssonom. Juretič je v nekaj skladbah odigral tudi dodatne inštrumente in album posnel, medtem ko je za mešanje zvokov poskrbel koproducent Torul Torulsson, sicer uspešen izvozni produkt slovenskega elektro popa, ki že nekaj časa sodeluje z nemško založbo Infacted Recordings in čez lužo z neodvisno ameriško založbo Metropolis. Ambiciozni producentski sestavi se pridružuje Zala Vidali, ki smo jo v preteklih letih spoznali kot del ekipe ustvarjalcev festivala Tresk – obračuna glasbe in založništva ter ekipe vizualistov in videastov. Zasedba napoveduje tudi video izid celotnega albuma.

Vseh enajst skladb na albumu vipavsko-ljubljanske zasedbe ponuja raznolikost, kjer se post rockovska neskončnost trajanja zvoka zliva z elektronsko plesno ritmiko, kjer ambientalne kolaže prekinjajo ali nadaljujejo nenadni odvodi strnjenega zvoka v hrupne gmote prvinskega šuma. Nepredvidljivost izmenjavanja glasbenih enot sem ter tja izniči začetek in konec skladbe; vse je neskončno in paralelni glasbeni svetovi? Tudi. Kljub raznovrstnosti skladbe tekoče oziroma logično prehajajo druga v drugo in album zaokrožijo v zaključeno celoto, ki jo zaznamujejo spevnost, ritmična poigravanja in iskanje drugačnosti. Pa vendar nam album postreže tudi s povsem priljudnimi elektro pop rock baladami, ob katerih se lahko pozibavate, zavrtite, lahno poskočite in s petjem pritegnete k popevanju. Kljub morda temačnejšemu glasbenemu vzdušju ter eksperimentalnim momentom je prisoten občutek lahkotnosti, ki bo album verjetno približal širšemu krogu različnih tipov glasbenih odjemalcev.

Ob poslušanju albuma sem pomislil na nekaj zasedb in izvajalcev iz mlajše zgodovine popularne glasbe, kot so na primer Nemci Tangerine Dream in Avstralci Depeche Mode, Newyorčani Suicide ter kameleon David Bowie. A svojevrstna stvaritev Loudspeaker Alliance vendarle prispeva svoj delež tudi k razmahu slovenske elektronske popularne glasbe zadnjih let, ki jo zastopajo novejše zasedbe New Wave Syria, It's Everyone Else, Nova DeViator, Ludovik Material, EWOK in še bi se jih našlo. Kar razločuje Loudspeaker Alliance od naštetih je organiziranost, ki spominja na podjetje. V oči bode odločitev o preseganju mej prepoznavnosti; na koncertih vas bo pričakala zanimivo urejena zgoščenka, dosegljiva le na javnih nastopih. Fantje imajo namen posneti videospote za vse skladbe na albumu Let's dance, kar napovedujejo kot »Youtube izdaja albuma«. Seveda pa ne gre niti brez bandcamp izida. Skupina Loudspeaker Alliance ambiciozno in odločno predstavlja novi album in pri tem posega po vseh razpoložljivih načinih prenosa informacij in znanja.

Album Let's dance tria Loudspeaker Alliance bo v samozaložbi z močno koprodukcijsko podporo izšel 12. maja, torej tri dni pred premierno predstavitvijo v klubu Chanel Zero. Let's dance!