Večerna sanjarjenja

Ena izmed novih pridobitev domače diskografije klasične glasbe je letos izšla v obliki digitalnega albuma, ki ga je izdala Založba kaset in plošč Radiotelevizije Slovenija. Gre za album Večerna sanjarjenja, s katerega poslušalce nagovarjata slovenski glasbenici: sopranistka in aktualna nagrajenka Prešernovega sklada Andreja Zakonjšek Krt ter harfistka Urška Križnik Zupan. V skladu z naslovom in konceptom albuma je prevladujoč slog romantični in impresionistični. Tudi same interpretacije so povsem v skladu s senzibiliteto sporeda oziroma sloga. Glasbenici jih podata z umetniško integriteto in odgovornostjo, na dovolj visoki tehnični ravni ter v skladno uravnovešenem dialogu, ki kaže na poustvarjalno ravnovesje dveh solistk.

Umetnici sta posegli po relativno pestrem izboru del, ki pa jih vendarle povezuje enotna tematika oziroma enotno vzdušje – kot nakazuje že naslov albuma, slika in hkrati spodbuja večerna sanjarjenja. Zamisel, ki spored povezuje v skladno celoto, je več kot poetično ubesedila Katarina Šter, tudi avtorica spremne besede: »Skladbe na albumu izhajajo iz tega trenutka in prehajanja narave in z njo človeka od večerne zarje k jutranji zori. Zdi se namreč, da je tudi človeku ob večerih še toliko lažje stopiti čez nevidni prag duše in usmeriti pogled navznoter.« Zgledno pripravljena programska knjižica obsega dovolj obsežna besedila o skladateljih in njihovih tokrat posnetih delih (tako v slovenščini kot v angleščini), življenjepisa poustvarjalk ter besedila vseh skladb v izvirnem jeziku in v slovenskem prevodu.

Andreja Zakonjšek Krt in Urška Križnik Zupan sta na spored uvrstili samospeve iz zakladnice francoske (Gabriel Fauré, Claude Debussy), nemške (Richard Strauss, Robert Schumann) in slovenske glasbe (Benjamin Ipavec, Katarina Pustinek Rakar). V skladu z naslovom in konceptom albuma je prevladujoč slog romantični in impresionistični. Tudi same interpretacije so povsem v skladu s senzibiliteto sporeda oziroma sloga. Glasbenici jih podata z umetniško integriteto in odgovornostjo, na dovolj visoki tehnični ravni ter v skladno uravnovešenem dialogu, ki kaže na poustvarjalno ravnovesje dveh solistk.

Glede na naravo sporeda bi si ponekod zlahka predstavljali nekoliko več poustvarjalne strasti in zanosa v obliki izrazitejšega crescenda, dobro odmerjenega rubata ali kakšnega drugega znaka osebnega, svobodnejšega branja partiture, vendar sta tudi brez tega umetnici podali dovolj povedne in privlačne izvedbe. Njuno podajanje torej ostaja povsem spoštljivo do partiture in predstavlja zgledne interpretacije izbranega repertoarja, ki so sposobne nagovoriti poslušalca ter med poslušanjem pričarati vzdušje, zajeto v naslovu albuma.