Vtisi s Svetovnih glasbenih dnevov 2019 v Estoniji

Svetovni glasbeni dnevi (WMD) Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (ISCM) so bili letos v Estoniji, kjer so to veliko prireditev povezali s svojimi Estonskimi glasbenimi dnevi in tako opravili z dvema muhama na en mah. Velika večina od ogromnega števila dogodkov – konferenc, predavanj, koncertov – je bila v glavnem mestu Talinu, a nekaj zanimivih zadev se je dogodilo tudi drugod. Celotna prireditev se je odvijala med 2. in 10. majem. Med svojim tamkajšnjim štiridnevnim bivanjem sem kot gost-skladatelj poleg različnih koncertov ter družabnih dogodkov doživel tudi obisk čisto novega Kulturnega centra Arva Pärta, precej izven Talina, na podeželju in čisto sredi gozda, kamor je dostop mogoč le peš, dlje od nekaj sto metrov oddaljenega najbližjega parkirišča. 

Od zanimivejših koncertov, ki sem jim bil priča, bi omenil nastop vokalnega ansambla Vox Clamantis s sporedom nove sakralne glasbe v stolnici pa koncert Ansambla za staro glasbo (s starimi glasbili) Hortus Musicus v sodelovanju s čudovitim dekliškim zborom Ellerhein, ki sta izvajala nove skladbe s pridihom stare, domala srednjeveške glasbe. Doživel sem tudi prav posebno instalacijo v dokaj majhni sobici, imenovani Red Cube, ter prijeten uradni družabni večer v lokalu Femme Fatale. Ob ogledu ogromnega odprtega festivalskega prostora, kjer hkrati zadoni petje iz 20.000 grl pred 100.000 poslušalci, je bilo zanimivo izvedeti, kako izjemna je organizacija tovrstnih dogodkov: 20.000 izvajalcev spravijo na ogromen amfiteaterski oder pod kupolo v pičlih petnajstih minutah; sliši se skoraj neverjetno.   

No, zakaj že sem šel v Talin? Tako kot večina dogodkov v okviru WMD 2019 je v Talinu, tokrat v Kulturnem centru v nekdanji tovarni, svojo predstavitev doživela moja skladba Človek ni sam na besedilo Miklavža Komelja. Lahko rečemo, da je na neki način šlo za krstno izvedbo, saj je bila osemglasna skladba prvotno napisana za Slovenski oktet in jo je bilo tokrat prvič slišati v zborovski izvedbi. 

Izjemen profesionalni Estonski nacionalni moški pevski zbor, ki ga je vodil njegov redni dirigent Mikk Üleoja, se je s svojimi kar čarodejnimi solisti čudovito vživel v skladbo raznolikih razpoloženj in načinov interpretacije. Besedilo, ki ga tvori le šest besed (»Človek ni sam, dež pada z-njim«), je ponujalo poigravanje z njimi v mnogoterih inačicah njihovega zaporedja in pomenov. Kot je zapisala Agnieszka Cieślak, predstavnica Poljskega glasbenoinformacijskega centra (POLMIC), »skladbe, ki jih je zapel veliki Estonski nacionalni moški zbor, so zvenele zelo mogočno, še posebno v primerjavi z deli za godalni kvartet, s katerim sta se menjavala v koncertnem sporedu. Človek ni sam je bila ena najbolj miselno izzivalnih skladb večera, saj je predstavila različne odtenke glasbenih domislic, nanašajočih se na položaj in stanje človeka v današnjem svetu. In vendar, ta resna in vsesplošna snov je bila podana na igriv in zabaven način.« 

Ob zadovoljnih izvajalcih in zadovoljnih poslušalcih sem se seveda tudi jaz sam počutil še kako zadovoljno. Ponosno pa tako in tako, saj je moja skladba po izboru mednarodne žirije predstavljala Sekcijo za sodobno glasbo Društva slovenskih skladateljev!