05.08.2020
Zgodovina glasbe na Slovenskem IV
"Zgodovina glasbe na Slovenskem" je ključni projekt domače muzikološke stroke, s čemer le-ta odplačuje svoj dolg do svojega utemeljitelja Dragotina Cvetka, ki je svojo "Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem" izdal že pred več kot šestdesetimi leti.
Monografija s podnaslovom Glasba na Slovenskem med letoma 1918 in 2018 profesorja na Oddelku za muzikologijo dr. Gregorja Pompeta nastala v sozaložništvu Znanstvene založbe Filozofske fakultete ZRC SAZU prinaša zgodovinski pregled glasbe na Slovenskem v 20. stoletju oz. v stoletju med letoma 1918 in 2018. Posamezna poglavja so zasnovana kronološko, v njih pa avtor in njegova sodelavca (dr. Aleš Nagode in dr. Primož Trdan) obravnavajo različne kompozicijske tehnike, slogovna obdobja in širše fenomene, povezane z zgodovino slovenske glasbe. Zgodovinska »pot« nas tako vodi od glasbene moderne, prek jasnejšega zavezanja novim tokovom (ekspresionizem, nova stvarnost, neoklasicizem, neobarok, dodekafonija), specifične situacije, povezane s težko vojno in povojno politično situacijo, povojnega preboja modernizma ter njegovega ohlajanja v obliki postmodernizma vse do sodobnega trenutka, ki naj bi ga po avtorjevem prepričanju zaznamoval predvsem vsesplošni pluralizem idej, žanrov in pristopov. V metodološkem pogledu je zgodovina v prvi vrsti zamišljena kot zgodovina glasbenih del, toda avtor nikoli ni povsem fenomenološko »čist«, obravnave posameznih del namreč pogosto poveže z drugimi zgodovinskimi ali družbenimi problematikami, s čimer riše širšo zgodovinsko fresko.
Naj spomnimo, da je leani pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je izšla knjiga istega avtorja z naslovom Skice za zgodovino slovenske glasbe 20. stoletja, o čemer smo že pisali. Tam je šlo za nabor parcialnih prispevkov, povezanih z zgodovino slovenske glasbe 20. stoletja, pri čemer so posamezna poglavja nanizana v historičnem zgodovinskem zaporedju in obravnajo osebnosti in fenomene od leta 1918 dalje. Skice se tako zaustavljajo ob preučevanju posameznih skladb, nadaljujejo z raziskovanjem parcialnih opusov posameznih skladateljev, se širijo k slogovnim oznakam in kompozicijsko-tehničnim vprašanjem. Vključenih je tudi nekaj kratkih portretnih skic.
Opozoriti velja še, da je v sklopu serije knjig o zgodovini slovenske glasbe izšel že tudi uvodni del Zgodovina golasben na Slovenskem I: glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja avtorja dr. Jurija Snoja, nestrpno pa že čakamu tudi drugi in tretji del serije, ki naj bi izšla kmalu.
Dr. Gregor Pompe predava na Oddelku za Muzikologijo Filozofske fakultte v Ljubljani. Kot znanstveni raziskovalec se ukvarja s sodobno glasbo, z vprašanji semantike glasbe in glasbenega gledališča. Dejaven je tudi kot publicist, glasbeni kritik in skladatelj. Redno sodeluje s SIGIC. Kot sad tega sodelovanja, sta izšli tudi kompilaciji Klasika Slovenia: Skladbe za orkester, 1. del in Klasika Slovenia: Skladbe za orkester, 2. del, ki ju je Sigic izdal v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ki bosta zainteresiranemu bralcu ob prebiranju knjige gotovo v znatno pomoč pri razumevanju.
Posnetek s predstavitve knjige:
